Skip to main content

Full text of "Slovenske večernice; za pouk in kratek čas."

See other formats


Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the worlďs books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and tbc book to cntcr tbc public domain. A public domain book is one that was never subjcct 

to copyright or whose legal copyright term has expircd. Wbcthcr a book is in tbc public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the pást, representing a wealth of history, cultuie and knowledge thaťs often difficult to discovcr. 

Marks, notations and other maiginalia present in the originál volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from tbc 

publisbcr to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner witb libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to tbe 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we háve taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
We also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personál, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do nol send automated queries of any sort to Google's systém: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht GoogXt "watermark" you see on each flle is essential for informingpeopleabout this projcct and helping them lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is still in copyright varies from country to country, and we can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search mcans it can bc used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

Äbout Google Book Search 

Google's mission is to organize the worlďs information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps rcaders 
discovcr the worlďs books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full icxi of ibis book on tbe web 

at |http: //books. google .com/l 



Jju^t'ŕChShfoQ 




HARVARD 
COLLEGE 
LIBRARY 



•"í/^ 



■*«•• 







«ŕ-ŤMÍ'«>''S'- 






SLOVENSKÉ ¥ECEt|KIÉE 



podukin kratek éas. 

-■.\^ íl]^^ ' //j {r- 
.^^ ^9. IV, Mohora. 




^ 






z dovoljeiijem Tiiokoíaat. Earskega 



T CeloTCD <8n. 

Natisnil Janei Le 



'M.<x^-ifí^i. -íl, I c (I) 



!ARVAROA 
IIVER5ITY 
IBRARY I 
N2SI963 I 



\' 



»T 



SMIg<I»?(DlI( 



s starim kerianskim pozdravljenjem: y^Bog 

v a s aprimi!^ prifnejo ^slovenské večernice^ 

dans pervokrat za romarsko palica za na 

pot po slovenskih krajéh. Naj hi jih r vsakí 

hiii, bodi si nizkega ali visokega slemenúf pri^ 

jazno sprejeli in z veselfeni prebirali v svojo 

iasno in vecno sreóo! Pripovedovale hodo r^- 

sele in ialostne dogodhe iz zivljenja cloveškega, 

* kako Bog vse dobro plahijey vse hudo pa kaz-- 

nuje; razkladale bodo precudno mQjírost in 

previdnost Bozjo , ki je v svoji nezapovedljiin 

skerbi za blagor clovestva razgernUa^o vsem 

svetu brez mere koristne lepote in^v^^ivljenje 

poklicala brez itevila manjih in vebfh stvari, 

da bi sluzile človeku v korist in v fíäzveselo" 

vanje; kazale bodo Slovencom potj po kteri 

naj hodijOf da bodo srecni casno in vecno in 

. kakó nqi obracajo bozje darij da bodo po 

^ njegovi sveti volji vedno napredovali v, ^stHffem 

\ gospodarstvu in v drugih potrebnih 



i 




To fócilj in kanec slovenskim vecemicam. 
hi hf^^^^J dvakrát v letu prihajale na 

dan. — Slovenské domorodce, posebnú 
^astito duhovscinOy pa sercno prosimo^ naj ph 
práv marljivo razsirjajo med slovenskim Ijnd' 

stvom. da ho družba st\ Mohora veselo rasU 

' j 

in obilná koristi donášala vsem Slovencom sé 
mnogo mnogo let Z Bogom! 



i ZgabJJenl, pa spet n^Jdeni sin. 



(Domftčii povest iz staríh časov). 



, Ako prehodia dol{:e Štenge, in se razsiri pred 
I tebó prijazna spodnja dolina Bohinjska , zagledaá 
j pred sebó Nomenj, pervo vas Bohinjsko. čedna vas 
je pri česti; hiáe so belo zidane, prebivavci pre- 
mozni, ker redí jih poije, živina in drevarija. 
y starih casih je bilo dragačí. Ker fužine niso 
I delale , ni bilo rudarije in drevaríje ; poije je bilo 
prevlažno, vreme merzlo in deževno, in delj je 
ležal sneg na ravninah^ ker je bilo gozda neiz- 
merno veliko. Tudi z živine je bila slabá reč, 
ker ni se bilo kupéije z maslom, na paái so pa 
tudi volkovi in rísí živino in pastirje napadali. 
Ker domá ni bilo zaslužka, so možjé hodili po si-* 
• rokem ^sveta s trebuhom za kruhom, in med letom 
80 Iti^'toliko domá ostajali, da so poorali. Žene 
so pa bile vse leto domá; živine «in poIje so 
jopravljale, predle in tkale. O svetem Máŕtimt 
se je pa v(;aĎaIa vsa družina k domáci koct.z 
nekoliko dnaŕci in z mnogimi novicami. 

Slov. ra^ná^ L .r. ^^XC^^^v" 



1 

y tislih starih časib, dávno pred Francozom, ' 
je stala na sevu nad Nomenjem lesena uborna 
kočica , pri Sevlji se je reklo. Ta koča je imela . 
tri prebivavce. Oče Ševelj je bil lovec. Pobijal ;j 
je diyje koze, serne, medvede in volke* Takrat ;i 
je bilo dovolj divjasčine celo blizo vasí. Grajsine 
se niso poganjale za lovske pravice y Bofainju; 
kmet tudi nikomur ni bránil loviti, ker lovec mu 
je bil velik dobrotnik, ker je pokončeval sovraž- 
nike živine in polja. Ker je pa lovsko delo ne-'! 
varAo, posebno pri medvedih in volkovih, lovcov 
ni bilo veliko; med njimi je pa.morebiti oče Še- 
velj bil pervi. Ysak teden je prinesel z gore 
sernjaka ali divjega kozia, in však pondeljek iz 
Kranja polovnik žita za gamsovo ali medvedjo 
kožo, in tudi kako igračo mladému sinčku. Imeli 
so pri Séylji tudi nekaj koz za mleko in maslo. 
Tako so Ševljevi pošteno živeli, brez velikega 
truda in skerbi, akoravno niso imeli njiv in tráv- 
nikov. Bili so pa tudi dobri Ijudje, in mersikterí 
popotnik je dobil pri njih košček mesá in kruba, 
kákor tudi gorko prenocisce v hiši pri pečj. Mar- 
siktéri zimski večer so dosedetí pri levi; oče je 
razkladal lovske dela in nevamosti, popotnik je 
stermé posluáal; deček, ki je igral s treskami; je 
nebal igraée prekladali; mlada žena je pa urno 
vertela nit in kolovrat, ker se je veselila, in- 
ima-^tako jakega moža, in pokladala je, treske 
na ogei^ To sú bili veselí večeri. Pa yečkrať' 



t 



je žena slonefai z deletom na levi, moža že 
večer pričakovaje, ko je rainaj v gostí tami hufja 
tulila ob slemenu, in sipala sneg in sodergo v 
okna. Tako vreme je bilo, ko ženi prinesó ža« 
Jostno novico , da so našli moža nbitega v glo- 
bokem prepadu. Bilo je sred pošta, ko pri- 
nesó merliča domú. Ni se zvedilo , ali se 
ma je sptfdersnilo v globočíno, ali ga je med- 
ved prevemii, ali se je yanj zagnal zalézen divfi 
"kozel, in ga pnhnil črez pečevje* Mertev je bil, in 
zapustil je malo denarjev in prazno uborno kočo 
rdoví in sindku. ^ Puška na kresalu, ki je do zdaj 
vse redila , je obvisela in zarujavela na steni, in 
tisti, ki jo je imel v roke vzeti, je stqpil zdaj komaj 
v peto leto/ 

Naglo je v híso prišlo siromastvó« Žena, dicer 
mlada in terdna, ni imela s čem sinú preživíti. Na 
mezdo v delo hoditi , je takrat se malo izdalo, ko 
so kmetje vse obdelovali s svojimi Ij^idml, spj pc^ja 
in živine niso imeli veliko. Tudi mezda je bila 
majhina, ker je bilo vse po ceni. Celo preje in 
tkanja niso Ijudje veliko drugam dajali, ker v dolgíh 
zimah so vse domáce ženské popredie in poplédle, 
možje so pa tkali, in mezelan in rasovíno ravnali* 
. VVendar je včasih vdova vsaj nekoliko dela dobila pri 
premožniših hisah. Tudi so ji sosedje dajali nekoliko 
žita, prediva in volne v Boga imé. Saj so takrat 
se radi v Boga ime dajali^, ker ni bilo lolika 
revežev kakor dan danaánji, ko imajo toUko ie^: 




naija. Vdova ni ravno lakote umirala; pa skerb 
za deteta in žalost po zgobljenem môžu in tolikí pre- 
membi goljufive sreče jej niste dale pokoja, da bi 
2 yoljo terpela nenavadno revsčino. 

Príde k naši vdovi črez nekaj tedňov snanR 
beračica iz Tomina. Prenočila je tukaj, velíko je pri- 
povedovala o nadlogab in težavah njenega žívljenja, 
in yganjevale ste z vdovo, kakó bi se mogle pol|g- 
iati skerbí človekove. Nar gotoviái pripomoček 'ao 
se jima zdeii zakladi; pa kdo ve za-nje? Spomni se* 
beračica, da je slisala, kakor so pravíli stari Ijudjé, 
da je skozi Bobinj bežal iz Ĺaskega pregnan kraijic ; 
ker so mu pa preganjavci bil^ za petami, da ni mú^ i 
gel sebó odnesti vsega premoženja, je vzídal yelik , 
del zlatnine v kapelici na Premu. Preganjavci so ga 
pa kmaia potem zatekli in ubili. — Beračica scer ni . 
vedila, kjjb je na na PrenKí, vehdar ime si je bila za- 
pomnila. Drugi dan je sla beračica svojo pot, pa . 
globoki spomin na povest je pustila v vdovinem 
sercu. Le eno misel je imela vdova : základ mora 
njen biti, naj véljá kar boče. Pridjala je sicer bo«» 
račica svoji povesti, da govori prerokoyanje, da 
bo izkopavca onega zakladá kmalu zadela veliká ne- 
sreča, ker so tísti denarji prekleti zayoljo krivie íq 
odertije kraljičeve. Pa vdova si misii : nemá ra 
prerokovanje laze; ako je pa resnično, ali me mor* 
zadeti nesreča, ki bi bila hujsa, kakor smert moi 
in re^iuka? Saj mi vendar noče še sinú vzeti? Ak 
ga pa vzame, saj ga bo vzei k sebil Samo priložnos 



v 1 



» 



Je vdova še čakala; kapelica namreč je pH cesH; po 
dnevu hodijo vedno Ijudje memo, kí bi jo vtegnili 
vid|M9 po noci se je pa bála strehov in zverine. 
^ Prisol je prazník svetega Rešnjega Telesa. 
Gorko pomladansko solnce kakor tudi mogočno 
streijanje pri stári fari na Ravnjah je vabílo Ijadi k 
slovesnému opravila. Spraznila se je Nomenjska 
vas, le starčiki in otroci so domá ostali. Med zad-* 
Djimi zaklene tadí naša vdova svojo kočo , in se 
spusti med pobožnimi proti cerkvi. Ta dan 43i je 
namenila sklep izpeljati, ker sv. opravilo dolgô 
terpi, nrmiVlísiiti , da bi kdo na tako svet dan 
imel drugo pot kafaj^r. v cerkev. Zalezovavca se ji 
tedáj ^ bilo bati. wSí je mogla misliti,, da je pre- 
gresflo njeno početjé, jda oskrunuje praznik Gospo* 
dov, obhajala jo je groza, ko se je spominjala 
prerokbe, pa — saj je zmno, kako tefikô človek 
opusti, kar si je v sli in strasti nameniL Kolike 
Ijudi je že mislilo: Bog in kazen je še dalečl — 
Pa kolike se jih je^goljufalo! 

Vdova pŕide na Prem. Sinka je za roko sebó 
pripeljala, da se mu samému doma kaj žalega ne 
prímerí; hišo je zaperla, ogenj dobro zagrebla. 
Vse je v vamosti. Rovníéa, ki jo je na delopust 
sem . prinesie , se tičí v'germu; níkogar vaščanov 
ni več memo. Zazvonite in vstrelilo je že na Rav- 
njah. Vse je vgodno, vse je pripravljeno. 

Mati vstane, sinú zažuga, naj se ne gany spod 
geriMt; dokler je nazaj ne bo; vzame rovq|óa^ in 



„Ä' " • 






>. 



f 



e 




gfre v kapelico. Premsko znamenje 8tojí cb cesrti 
da stermem vínku pri Lepencah, drugi vasí Bo-* 
biDJski. Globoko pod stermo goró Sava buta ob 
skalóvje, in dela zelen ir na široko in dolgo. Ker i 
je voda bolj lena, je po navadi berv cez njo postav— | 
Ijena; kedar pa ob povodnjih priteká, berv ízvlečejo, ' 
in se v íolnu prevažajo. Takrat ravno ni bilo berví, ' 
ker se je sneg na planínah topil, in jé Sava bila ve— 
lika. Kó mati odide, se sinú kmalô ni vec priložno 
zdelo, pod germom tičati; skoci tedaj na kraj, kjer , 
se ínu je odperi velik razgled na vse kraje. Savski 
veŕtinci, bele pene nad aiirnim zelenim bresiom, inj 
dolgi doln ob kraji obudí detetovo radovednost, io < 
zmuzne se mladi Sevelj memo skalovja in gérmovja ! 
po derči doli na Savski brod* Vsede se pobič \ la- '. 
dijo, gleda postervi, ki pod njini švígajo, meče ka- ' 
menje za njimi in tudi kruhové drobtine; ko se tega 
naveliča, začne čoln zibati; to mu daje pravo veseljeT 
čoln se pa izmuzne, in kmalo sta deček in ladija I 
sred rekeí ' 

Vdova je pa med tem, ízrušívsi kamnati tlak 
v kapelici, kopala in grebla po sipi in perstí, iskaje 
zlatega boga. Ni se trudila pol ure, ko rovnica za- ' 
breačí ob terdi rečí« Bila je železná skrinjica. j 
Vdova jó komaj od tal vzdigne ; ko pokrov odbije, 
zagleda v škrinjid samo suho zlato; zdaj pa popnstí í 
kapelo in kopuljo , ter teče k germu, kjer je siná ! 
pustila. Ni ga vec, in polovica veselja je prQč. 
Kliče ga na vse gerio, pa ne oglasí se sin. Gleda 



r 



doli na Savo in grorí yhreg, pa sind ni reb viÁť^ 
saj se že dávno skosi Štenge pelje. Ne misii Tdo*« 
va, da bi otrok tako serčen bil, da bi se podal na 
neznano vodo. Nemara, sama pri sebi praví, mene 
ni htel čakali^ in je domú tekel. Žena vzame tedaj 
polovice zlata v predpert, polovico s skrinjíeo za- 
krije v gost germ^ ter bití proti doma v veseiju in 
skerbéh. Domu pridsi, nájde vse zaklenjeno, sinú 
pa tudi tnkaj ne more od nikodar priklícatí. More- 
bíti je set s pastirjem za kozami, o poldne bo prisel 
domú zdrav in vesel, se žena zopet tolaži, in gre 
nazaj po oskanek zlatnine. ' Kmalo je vse bogastyó 
domá. Ni poznala vdova takifa denarjev, in tudi 
sosteti jib ni mogia, ker ji ni bilo mogoče, tolikega 
šIevHa v glaví obderžati, Prijetno je bilo gledatí 
tak kup kovanega zlata; pa vdove se je že jela 
popHjemati tesná misel, da je bogästvo . morebíti 
kúpila za edinega sinú. 

Priali so vasčani od obboda, nihče ni vedil 
kaj o sinú povedati ; prísle so koze s pase, pa fan- 
tička ni bilo s pastirjem. Treba je bilo, da grejo 
sosedje otroka iskat. Dva sta sla v goro. Vdova 
sama z detetóvim botrom je iskala ob Savi od 
Prema celo do Obernj. Vso noc sta žgala jeriče 
in klicala sinú, pa zastonj sta se trudila; še čolna 
nista nikjer zapažila, da bi bil obtíčal, ker voda 
je bila veliká, in je na večer se prítekla, ker je 
bil topel dan. Domú pridái je vdova zvedití Biqgla, 
da tudi iskavca po gori nista nióaprai^la. JK^ 



%\ 



>> - 



• v 



8 



npftiija jej je ostalo, da sín ie žítí: da bo pa kdaj 
nazaj priáel , skoraj ni mogla apati ^ ker &»ii je 
bil še precej neumen, in ni dnizega vedil, kakor to, 
da je Ševljev Tone iz Nomenja, — da je Bohínjec, 
inu ni se nihce povedal. 

. Vdova zdaj prodá kozé^ zapustí leseno kočo, 
in se podá v zidano hiso na Bístrico k sorodnikom. 
Tam je tiho žívela, molila in v Boga inde dajala. 
Ní ji. bilo treba delatí, in jedla je beli kruh, toda 
med solzami. Kmalo se je raznesel som od za- 
kladá, pa Ijadéní ni bilo mar vdovi krasti, ker 
se jim je vendar Ie smtlila, novi domačjni so jo 
pa varovali in stregli, nadjaje se bogate zapusčine. 



Preteklo je pet in dvajset let Vdova je 
že precej oslabela, akoravno ni nosila žuljev na 
rokah in težkih bremen na plečih. Ni bila stará, ; 
pa se je pripravljala na smert, ker jí je vtonilo 
vse veseije do življenja. Bili so nekdaj qasi, ko ; 
je naročala vsakemu, ki je'sel iz Bobinja, naj - 
poprasQJe po sinú. Htela je nekdaj vse zlatovje 
v dno jezera potopili, ako za to sinú ns^ajj^obí: 
polovice blaga bi ma bila dala, kdor tljáej po- \ 
vedal , pod kterim grobom sin pečiva, i^a zdaj 
se je že naveličala upanja in togovanja. 

Zopet príde k vdovi tista beračica, ki je 
pravila od ubežnega kralja in zakladá na Premu 



I 



« 



Bolna je bila veliko let , okrevavli ae , je pa 
preoej hitela v Bohinj k tisti vdovi , ktero je s 
povestjo obogatila. Bogfato je bila obdarovaná, v 
zahvalo je pa vdovi spet nekaj svetovala. Ker 
je vdova ^esila, pravi beračica^ da je o prazniku 
základ kopala, naj s tem pokoro slori, da iz za- 
kladá v božjo čast in slavo cerkev sozida» če je 
sin áe pri življenji , bo morebiti prísel nazaj ; 
ako pa ne, bo vendar zidana cerkev njeni in nje- 
govi duši v prid. 

Vdova storf, kar je svetovala beŕacica. Zaceli 
so apnjenice kuhati in bruna gonití ; prišli so Lahi, 
in v dveh letih so postavili cerkev in zvonik nad 
sedanjo Bístrico na mesta, kjer se zdaj pravi: 
,,Na Pozabljenem^. Da bi altarje narodil, prosijo 
možje imenitnega umetnika iz Ogleja, ki je ne- 
dávno v Kraiij prišel , staro cerkev zaijsat Ker 
se je dobro plačilo iň dokaj dela obljubifo, dá 
slíkar besede , in črez malo dni prijezdi skozi 
Stenge. Gredočemu skozi NomeU) pokažejo sprem- 
Ijevavci poderte kodo, v kteri je svoje dni vdova 
prebivala. ^ Uoietnik , kakor osupnjen , ogledaje 
kočo, dolgo vas pod hríbom, stermo goró z red-^ 
kimi mecesni , potok s trojnim slapom , in mane 
se ob čelo , kakor bi hotel daven spomin zope) 
inditi. Stermó ga gleda jo spremijevavci. 

„y Ogleju^, spregovori slikar črez nekdjŕ;c»9ía, 
)em vidil več takih podôb ; ako se práv spo- 
ínjam J je neki Anton Ševljev ravno t|^ iraj 







10 

naslikal in govoril^ da je tukaj njegova domovina.^ 
,9 „Oh I če je takó^ je on sín ravno tíste vdove, in 
hisi se pravi pri Ševljí^^ , odgoyorijo bohinjski 
možje polni veselja. 

Slikar na to pové , da je Anton Ševljev 
kot majhno dete prisel v Terst z bogatim go~ 
spodom ; da ga je gospod tam redil in v šoIe 
dajal ; potem je Anton ncil gospodove sinove ^ 
dokler ni Tersta zapustil in se podal v semeniéôe 
Oirlejsko. Večkral, je djal umetnik, ml je pravil, 
kako ga je ladja nešla med vísokimi gorami memo 
neznanih vaši naprej ; kako ga je noc ujela laénega 
in obdivjanega ; se le proti jatru je niogel zadre*- 
mati. Ko se zbudi, je pa tíčal v plítvi vodi na 
neznanem produ« Kolikor čaša je mogel , je ie\ 
potem pri vodinazaj, pa zašel je v veliko mesto, 
kjer níhče ni vedil, kje je pri Ševiji na Nomenji. 
Ko je po nlicah okolí bodil ves zbegan jokaje in 
npraševaje , ga je nasel tisti teržaäki gospod ; 
kúpil mu je jedi in píjače, in ga sebot odpeljal v 
v Terst Anton se je dobrof^učil. V semeníáčo 
se je z drugimi vred z nar boijsím vspehom pe6al 
tndi s slíkarijo. Pravil mi je, da je že kot dete 
v domáci koči lesene igrače rezijal in jih lisal 
% barvami, ki jih je kubal iz ilovíce in raznih 
zelišči Narisal je v semenisču tudi domáco koco^ 
kakor mu jé^ bila se v spominu. Zdaj je pobožen 
in učeň mož, in je naj mlajsi korar Oglejske cerkve* 

Vdova je komaj verjela novico, ki so j<|i; 



k 



i 



■ .- , / ; ^- " 

prinesli možjé. Hitelaje^'k slikai^, da se jesiz 
Djegovih ust resníce prepričala. 

Písmo se je spísalo, in nesH so ga možje 
črez gore v Oglej. Ko je miadí korar zopet 
zaslísal skoraj pozabljeno Bobínji^ko govorico , ko 
je zvedel, da mati se živi in kakó, se je prec^ 
napolil gledat starih krajev in objemat staro mater. 
Ko je prišel, sta se z materjo komaj spoznala, in 
komaj zavedla neizrečenega veselja. 

Dodelano cerkev je sin blagoslovil. Pervo 
mäso, ki jo je slisala vdova v svoji cerkvi, je 
bral zgubljení zopet nájdení sin. 

Vzel je poli ej korar mater sebo v Oglej. 
Odsihm^- jej ni bilo treba vec žalovati po zgub- 
Ijenem sihn. 

S to povestjo me je tíčila ranjco teta , naj 
ne hrepení človek po nezasluženem bogastvu, ka- 
kor una vdova. Bodimo vselej zadovoljni s tim, 
kar nam je izročíl usmíljeni Oče v nebesih. 

J. Mencinger. 



2. 

Pesem sia domade imarnioe. 

Spet kliče nas venčani maj, 
K Márii nas bliče v svel raj: 
Cvetlice goščave 
Si venčajo glave. 
Raduje se polje in gaj. 






>0<*| 



♦v 



12 



Vše drevje si venôa gla?d, 

Po drevju pa ptički pojó, 

Nebeskí kraljici 

Márii Devici 

češcenje in slavo dajó. 

In šmarníce nježne cvetiS, 
Vertnice se v vence pletó, 
Da krasnega m^aja 
Se sláva obhaja 
Cvetlici Márii leptf. 

Pod lipo kapePca stojí. 
Tam kínčan oltár se svitli, 
In biser oltarja, 
Ko juterna zarja, 
Podoba Marijna slovi. 

In kedar se majnik rodí, 
Kapeľca ko vertec díší; 
Oltár in pa stene 
So vse razcvetene, 
Da bolj se Marija častí. 

Sem vsaki dan rad príbežím, 
Marijo práv lepo častím; 
Do nje vse veseije 
In serčne imam želje, 
Za njo le živím in gorím. 

Ko zarja zlatí vse goré, 
Darujem Maru sercé, 
Opoldan spet tečem 
V kapeľco in rečem: 
Oh, prosí, Marija za me. - 



v \. 



18 



O 



Kdar sonce za goro zhezi * 
In Ave Marijo zvoni^ > 

Zdihujem: O Matil ^^^ 

Tvoj hočem ostatí, 
Dokler ne zatísnem očí. 

Také se Harija časUi 

Ker maj njene slave cvetí; 

Za grešne sirote 

Pa Mati dobrote 

Pred sedežem božjim klečí. 

Le klíči nas venčani maj, 
K Márii nas kliči v svet ráj! 
Da večno veselí 
Bi slavo tam peli 
Maril, o Jezus n am daj! 

Jozef Virk. 




Voisnik in i 

Sreča je, ne po sveta hodili, pravi jutro vec; 
Sloveneo že sme lemu pregovoru priata viti : pa se 
veča sreča je, ne po svetu vozaríti. AU Anže, 
kmet na Gorenskem, ni bil te misii; žanj je bilo 
največe veselje po svetu vozaríti, doma biti pa 
naj veča nesreča* Bil je ée mlad,. ko so mu 
oÄnerli starsi in zapustili lepo premoženje: potje, 
travnike, gozde — vse v niglepiem redu; y hlevi) 



-*: 



*! ^- 



mu je stalo sest re^nih konj in dvanajst molznih 
kráv; v skrinji v predelu je pocivala marsiktera 
petica« Shrambe 30 bile napolnjene z žitom, pre- 
dívom, platnom in maslom. Ali Anžetu^vse to 
ni bilo dosti, delo -pa mu tudi ni disalo, gorel 
je le za vožnjo. Začel je tedaj vazariti; hodil 
je v Gorotan po predivo, v Terst pa je vozil 
dile, železo in kar je dobil. Za gospodarstvo 
mu ní bilo marr Bil je pa tudi malo domá in 
še*takrat, ko ni bil ná česti, je prebil vec čaša 
v kerčmi, kakor v lastni hisi. Vozarenje ga je 
čisto popačilo , učil se je le sírovostt , pijanče- 
vanja, kletvine in rotenja; zgubil je vero in za- 
sramoval vsakega, ki ni pozabil božjib zapoved. 
V petkih in poslnih dneh je žerl la ,,álangreiter* 
po kerčmah pečenko ; v nedeljah med božjo službo 
je nalival želodec, med tem ko so njegovi konji, 
ktere je med potjo preklinjal in neusmiljeno pre- 
tepal, strádali zunaj keréme ali pri praznib jaslíb. ? 
8e imenitno se mu je zdelo takQ žfvljenje, ceá, 
da Ijudje vidijo , da nisem bebast kmet, ki se postí 
in v cerkev hodí. Kaj mu je bilo mar, če stráda , 
njegova živina ali ne, da je bil le sam sit in zalit; ^ 
kaj je iparal ^ kaka se gospodarl ná domu , kako 1 ; 
se godí njegovi žení in otrokom , dokler je bilo i / 
kaj.cvenka. če je prísel domú, je bil nestérpijivo \^ 
ošaben, za malo se mu je zdelo, roeniti se s sosedi, V\ 
ki áo se pridno doma deržali; večkrat je govoff). ' ^ 
^^Kaj bo ta zabitá beračija z ovseno slamo v glavl! • 



-, » 



15 

Sramujem w , da sem y takcni gneaséoi rojen : 
pa ne bom vec dolgo takaj , že S6 pogajam % 
gospodom Kljukcom v Terstu , da bi mi proitel 
hiso^. Začei se je tudí po tuje pačíti t obleki 
in govoru: b os (was), pa á i (si =: da) je imel 
vedno na jeziku, ker drugega znal ni, daravno 
je terdil, da zna nemški in laški. Tikati ga ni 
smel ňobeden vec, le kdor mu je rekel ^oní^, 
tému je privosčil še kako besedo. Ta navada 
in prevzetnost ste mu pa dale pri sosesčanih 
príimek : gosppd Bos. 

Ko je bil dom^ , je bil vsaki dan pervi in 
zadnjí v k^rčmi in njegov sedež je bil v kótu 
za mizo. Ťukaj ni bilo njegovega babanja ne 
konca ne kraja; govoril je vedno le sam o^febi 
in štel na perste nájbogatejse teržaske gospode, 
s kterimi ^ se tĺka in ki ga vedno vsi kmaiu na 
kosflo vabijo, da se le v Terst prikáže, da se 
mu že sitno zdi , ker ne more vsem ustreči , v 
zameró^^pa ludi rad ne príde, Pravil je, kako 
mu je kázal ta in ta veci kup terdih križavcov, 
kakor nareže skepar skoz celi teden skope in 
juni zverban mernik cekinov* Yerjeli mu IJudje 
niso dostí, vendar je dobil tudi také, ki so ga 
;radi poslusali. 

To je šlo tako nekaj, ali ne veliko let. 
IPametnim Ijudem se ni zdelo čudno, da je šla 
njivo za njivo, gozd za gozdom v tuje roke;. . 
í í on je govoril , da prodaja svoje posestvu .te 

ži*-- 




46 

* 

zavolj tega, ker se misii v Terst preselíti* TucN^ 
tísti^ ktere je poprej s svojím bahanjem slepíl, so 
sačelí z glavo majati, ko je prisel Anže od áest 
na dvoje konj. 

Nekega zimskega večera privozari domú la-*; 
čen in žejen le z enim konjem , in se. ta je bi^ 
bolj kostnjaku kakor konjn podoben, pri vsem tem 
pa je še hudo sepal. Ker je imel Anže na velki 
cesU že v vsaki hiái, spod ktere visí smreka^ kaj 
nakredanega na trámu pod stropom ali pa na i 
darib, mu niso bteli vec na brado streči^ v žepaj 
pa ni bilo vec cvenka. Denfirjev je vendar lej 
moral dobiti , na vsako vižo , če se pes obesili 
Ali ta reč ni bila labka, prodano je bilo že vse^j 
na posodo pa mu ne bi htel nobeden nič dali. "j 

Spreže konja , kakor je imel že navado ^ 
glasnim preklinjanjem , rotenjem in neusmiljenim, 
pretepanjem, gre v hiso,. se vleže k peci na klop, 
tef premisljuje, kako bi prisel k denarju. Dobro 
uro leží tako, pa ne zine besede. Na to'' vstane, 
gre v hlev5 začne rotiti zadnjega svojega konja 
in ga zopet neusmiljeno biti. Spoka ga iz bleva 
v sneg, sam pa mabne po ^tezi proti sosednemu 
grádu. JKb pride do grajskíh vrat, spleza po dre-»; 
vesa, ki je tu stalo kviško, se skobaca na zidj 
in stepi v grajski vert. YriAa od znotraj s kijučem, 
kí ga je pustil vratar v kijučavnici, tiho odklone^ 
malo odderzne in stopa po perstih naravnost protL 
kapeli ; tu poisče ključa^ odpré tibo kapelične vrátaj 



v 



..^^ 



17 

se zmuzne noter in pobere yso isireberno in, .p(H 
zlačeno cerkveno posodo* 

Med tem , ko se je to godilo , sledí zadf ji 
zvesti konj njegov stopinjam gospodarjevim in 
se zinuza skoz odderznjene grajske vráta. Ko 
dospe pod lopo, príde z glavo ravno med verví^ 
kí so visele iz zvoníka in spodej ravno ta 
večer skapej zvezane bile. Konj potegne m za- ^ 
čaeta peti obá zvona ravno takrat, ko je Anže 
že nabral posodje in se obernil iz kapele* Glas 
zvonov in pa konjska glava^ ktero je v tamoti 
zagledal in mislil, da je peklenska pošast, ga 
lako prestrašíta, da. kar z mesta ne more. Fre<- 
den se zave, so bili že grajski blapci pod lopo 
in kmalo potemtudi grajsak in vaa-'iyegova dru- 
žina; celo vec sosedov je prišlo blízo« Nasli so 
blapci konja pod lopo in Anžeta^ ki je na pomoč 
začel vpití, v kapeli s cérkvenim posódjem oblo- 
ženega. Lačnega konja so zaperli v hlev k pol- 
nim jaslim, Anžetu pa roke zvezali in posadili ga 
v merzlo klet, ter vráta zaklenili. 

Sodba je razjasnila vse; Anže je bil zatožen 
cerkvenega ropa in po postaví obsojen. V sodni 
zápisník je pristavila modra sodnija se te-le spo- 
mína vredne besede: 

^Ker pa je najvíái sodnik v svoji neskonční 
nodfosti izvolil budodelnikovega zyestega konja 
za námestníka svoje pravične roke in po njem 
ôbvaroval grajihka Janeza zgube^ božji biáí obrand 

' 2 

Slor. relemioe. h nr, ^ < 



íš 



posvedeno pododo in morebiti tudi pravičnim po- 
stenje pred svetom : se spodohi , da se hudodel- 
niku konj, kterega vreden ni^ vzame in boljšim 
rokam izročf. Sodnija priporoča tedaj grajsaku 
Janezu, da konja kúpi, kakor ga bodo cenili 
ayedenci in ga z vso skerbjo braní, dokler bo živ. 

In leíko se je tndí zgodilo* — 

Ta poveirt, Ijubi moj bravec, ti daje ninogo 
podnka. Lenoba, naj terdniša veriga peklen- 
skega dúha, je bila vzrok napuha*, pijančevanja, 
klelvine, bogotajstva, ubožlva in poslednjič cer- 
kvenega ropa. Varuj se lenob^ bolj ko peklen- 
skega dnha! In lej! Bog je izvolil konja^ ne v 
svoji jezi, ampak v svoji neskončni milosti, 
da pripeije hudodelnika na pravo pot; kajti, ako 
bi bil dopustil , da asieine cerkveni ropar skrit 
pred človeškimi očmi, bi gotovo ne bilo to zad- 
nja njegova hudobija in morebiti bi bil končal 
svoje življenje v Suhem bajerju pod rabeljnovo 
roko. F. Cí 



I I 



' .4 



ll^l0ar Janez Kerstnik Jezait, Ooriôan 

..-f'' * '• ■ . . * . 

Vsaka deiela ima svoje možé, s^ kterimi se ; 
smé ponašati ; tndi naša prijazna Goríca jih ima^. 1 
bodi si dtíbovskega stanú, ali pa izmed pOsvetiiih*f=' 






i 



I ■ • 



*Ona šteje veô^ imenitnih nmetnikoy, pisatelj^y, 
vojakov in duhovnikov ; med poslednjimi vec sko^ 
fov in nadskofov^ od kterih bomo morebíti se v 
prihodnje kaj vec povedali. Za sedaj oméoimQ 
le enega, prostega duhovnika iz družbe Jeznsove, 
rojenega Goričana, ki je v letu 1725 petnajstí 
dan mešca junija med neverníki za vero Jezuaovo 
v jeci umerl ^ in ki ga vendar malo kdo Se po 

f imenu pozná. Ta mož je bil Janez Keratoik 
Mesar. Rodil se je v drugi polovici sedemnaj- 
stega stoletja v Gorici, ne ravno velíkem, ali 
čednem in prijaznem mestu na Soči , cigár lega 
se po pravici hvali zavoljo prijetnosti in lepote; 
se bolj pa hvali Gorico mož , kakor je bil naá 
Mesar. 

Stariši njegovi niso bili ubogi, ne sila iiogaU; 
bili so srednjega stanú, ali v resnici pobožni in 
bogaboječi^ kar je vselej vec vredno, kakor vse 
zlato in srebro., Zato so pa tudi na vso moč si 
prizadevalí, da se je njih Janezek precej iz mla«- 

> dih nog vadil v vseh pobožnih delih^ ker so želelí 
iž njega si izrediti bogaboječega, poltenega krist- 
jana, kar bi imela biti' perva skerb vsih stariäev. 
In njih prizadevanje ni bilo zastonj. Janezek je 
imel pripravno serce za vse dobro, in je v kral- 
kem toliko v pobožnosti napredoval, da so g» 
Mi dpbri ôtarisi kaj veseli , in dozjdevalo se jim 
je uže takrat, da ga je Bog namenil zn kiý vec, 
kakor za navadni stan. Dali so ga zatorej z^oikij 

2^ - vcHif 






kí 



2tí 

Y mestne soIe, kjer se je zopet tako obnášala da 
je svoje součence prekosoyal iii da so se iqu ču** 
dili ačitelji zavoljo njegovega patnetnega vedetija 
in flenavadno bistre glave. Kedár je doveršil vse 
áole, ki so bile takťat v Gorícij se je* podal v 

. yikée jioI« v nemški Gradec v leta 1695^ kjerse 
je ízšolal pri čast. 00. Jewilib. Pbsebno se je^/ 
žnašal v modroslovstvu, tako da so ga ^i sploh^' 
le^tiiodrijana'^ imenoTali^ kteri kolí so ga po- 1 
znali. ^Veselo ga je bilo poslušati^, piáe neki pi- 
satelj tistih Časov od njega^ ^kédar je na naj 
bolj zapletene vprašanja s svojim bistrim umom 
tako lahko ódgovarjal, in svojo nalogp tako raz- 
lodno in nmno razkladal, da se mu je vse čudilo.^ 
Dobil je torej kmalo stopnjo dohtorstva v modro- 
slovju, in po doversenem bogoslovslvn je bil 
«asnik žegnan okoli leta 1700, in Jghlsr ^U 

I nienik svetega písma imenovan. Učeň je bil to- 
likanj , in zraven tega tako ponij^en , pohleven, I 
krotak, bogaboječ in pobožen, da so si vsi mi- j 
slili, da mora s časom došpeti do visokib cerkve- z 
nih in deriaynih služb. AU ravno nj^ova ve-| 
lik^ponižnost , čednost, ki se malo kedaj brati 

^4ŕveliko učenostjOr ksk&t tíK& s v. Pavel (1. Kor 
8, 1.) govori, tedaj ravno ta njegova vel^a 
ponižnost mu je vse druge misii vdihovala, kakbr^. 
hlepeti po častnih in visokib sltižbah. Yedil je [ 
dobro 9 dá je však dnhovnik za to od Bôga po- '- 
ftav^en*, da ne Aethi samo za svojo, lastno dnáo; 



5 



I 



*■ . . 

^ampak tadi in posebno za zveliianje dmgih; iief 

^ si je mislil, da nima nikjer ve^ prilP^Qosti^ di^ 

'\ lati k veci . časti Božji in tnidili se za zvelidanje 

' bližnjega, kakor v redu sv. Ignacija Lojolskega. 

* Prosil je, naj bi ga v red sprejeli, in gotovo ma 

Bľ bilo treba dolgo profitij, ^^akaj vsí so ga.do^ 

volj poznali: sprejeli so^ ^ serčno radi, ter ga 

koj na .Dunaj poslali v n#mciat. Jfieko je tu bo^ 

^> gabojé&e in svetó živel!§ ; m treba popisovati, 

zakaj vsi njegovi viksi niisd Imcdi nobenega bol^ 

» natanjčnega v spoindvanju ' vséh svojib dolžnoet, 

'^l DObenegá bolj gorečega^ f a cast Božjo in bol] 

• vnetega za zvelíčanje duš^ kakqr iiasega O. Janeza 

"* Mesaŕja. Izročili so mu tédaj lofe, v kterih je Ijubo 

mladost nekaj čaša z veliko pobvalo učil jtie samo 

potrebnib vednost na potu pošvettie učeností, temuč 

V in posebno jih bolj s svojim lepim iz'gledom, kakor z 

besedo priganjal k čednopti inbogbboječemu življenjn* 

Ali pri vseh teh oprs^vilih se je v njegovem 

« sercu veudár le ena saml^ želja vžigala, ki jo je svo- 

» |im vikäím tudi večkrat razódeval, ter se njihovím 

I molitvam in príprošujam druzih svojih sobratov 

priporočeval , ^ da bi od Boga railost tlosegel , jo 

tudi dopolniti. Premisijeval je naníreč pogočAoma, 

kolikanj ' Ijudi ie vedno tiči v gosti tmi nevenrtva 

fio dnigih krajih naše zemije, in kólíko tažentov, 

já míijonov dus ee nesrečno pognblja^ ker ga ní, 

da bi jim luc svete vere prižigal, in jim svetí evan- 

geli oznanoval. Oh , kiko ni m MI cm i^ jim 



> ♦ 



22 

svetih zveličanskifa evangeljskih irauko v oznano vat ! * 
Alí potreben je bil se domá, in še le dve letí potetn, 
ko se je s svetimí obljabami zavezal, mu je bilo 
dovoljeno, med nevernike ili Božjo besedo pridigat.. 
Ni roogoce dopovedali veselja , ki ga je naš O. * 
Janez Mesar občutil , kedar so mu reklí , da mu 
je njegova goreča želja izpolnjena. Od velikega 
veselja je takrat te pomenívne besede izustil : 
^Y celem mojem žívljenju sta dva dneva , kí ja •, 
smem reči naj srečnejsa : to je dan, ko sem bil 
Yzet v Jezusovo družbe, in ta t]an^ ko mi dovolé 
se podati v daljne^azíjatske kraje sveto Jezusovo 
vero nevernikom oznanovat.^ Ker je po tem takem 
dosegel, kar je dolgo želel, zato je tudi koj čversto 
se na pQt pripravil. Zdelo se je tudi, da je to res 
bila božja volja, zakaj to tako dolgo in težavno pét, 
ki ga je peljala po suhem in po mokrem, je dokonca! 
v celo kratkem času. Y Kadisu, Spanskem primorskem 
mestu, se je na morje podal , se še enkrat nazaj 
proti Eyropi obemil, ki jo je za zmirom zapusti], 
jo z vsimí, ki v nji prebivajo, v goreči molitvi 
äogu priporočil, in potem okoli Afrike se na 
ladji peljal, dokler je po srečnem popotvanjn v ' 
mesló Makao *) prispel. Tu mu je bilo nekaj ] 
čaša ostatí; vsi tamošnji prebivavci so tedaj pri* 1 
ložnost imeli, se prepričati izverstue učenosti in 
svetega našega novega aposteljna svete vere. Na 



O Makao, imenitno kitajsko mesto. 



m 

praznik prečistega spočetja matere Bo^ je on^ 
svoje svete obijube očitno in slovesno poHOvilf 
in drugi dan potem se podal v Tokinsko inestO) 
kajporge bil od svojih viksih namenjen. Dvanajst 
tíŕ^ňM duš je imel v ternu mestu sebi izročenihy 
in on sam brez vsib pomocníkov je imel za vse 
njih duhovne potrebe skerbeti. Ali on je dolžnosti 
dusnega pastirja tako marijivo, nevtrudno in skerbno 
opravljal, da so ga vsí občudovali, in s toliko 
kristjansko Ijubeznijo je za nje skerbel, da Je 
čudežev gnade Božje v njih dožível. Posebno pa je 
mesto Lienke u skúsilo gorečo skerb tega ozna- 
novavca Kristusove vere. To mesto se ne more pri- 
števati imenitnišim mestom kitajske deržave, pa ven- 
dar maloklero mesto je tam bilo v veci tami nevere 
in vraz, kakor ono. Da izmed mnogo zmot, ki so 
bile med prebivavci omenjenega mesta, saj nekaj 
povemo, rečemo samo to, kar so neumno verovalí in 
terdili od duš svojih ranjkib* Memo mesta teče 
reka, in v tej reki, so ôni pravili, se kopljejo 
po smerti duše umerlíh, in se ondi tako hladijo 
in radnjejo za toliko sitnost in težav, ki so jih 
imcii čas svojega življenja. Zato so se o svpjem 
času vsi prebivavci rečenega mesta s svojimi 
bonci ^) vred k tej reki s procesíjo slovesno 
podajali, so tam malikom žgavne darove klali, 
njim na čast plesali, duše umerlih klicall, in kakor 



*) Bonci se kličejo njih duboviri. 




s 



34 

so pravili, jih Í2 reke tešené slovesno sebó nazaj 
"spremljali v njih poppejsne slanovanja. In enakih 
tiňol 80 yed imeli. O. Janez Mesar si je prizadeva), 
to in drage enake zmote jim iz glave zbiji^i ,.^^'n 
ker je z gorečostjo govoril , je z navadno zgovor- 
nostjo in s pomočjo Božje gnade velíko njih k 
spoznanju resnice prípeljal. Res da so mo hudobní 
bonci zabavljalí in vsakoverstne težave delali, 
in yeč Ijadi, ki so bili že pripravljeni se spre- 
oberniti , zopet zmotili in od v ere odvracali , ter 
fe )epiai in z gerdim , tudi z očitno silo se ustavljali 
hvalevrednemn prizadevanjn Božjega služabnika, 
ga zasramovali in zaničevali, in kakor so le mogli, 
ga nadlegovali : ali vse to ni O. Janeza strašilo ; 
ée z večo gorečostjo in s ponovljenim tnidom 
si je prizadeval, hudobne zmote zatiratí, luč evan- 
gelija prižigati in Božjo besedo oznanovalí. Takó je 
s svojim modrim vedenjem, s svojo velíko krolkostjo 
in svojo neutradljivostjo ne le samo mnogo tístih 
mestjanov spreobernil in kerstil, ampak se clo izmed 
boncov jih je vec v živo gánil, da so se svojim 
zmotám odpovedali, svoje oči resnící odperlí, in se 
kerstití dali. Ni dolgo terpelo, da je veci del njih 
se spreobemilo, in terdovratnih nevernikov je le 
malo več v mestu v Ĺienken ostalo. Ko je 
O. Janez to vídil^ je zopet pomislil na svojo 
Tonkinsko deželo, ki je bila njegovi skerbi po-* 
sebno priporočena, in se poln duhovnega veselja 
tjekaj verne. Ta je od sadaj se trudil v prid 



> 



} 



tí 



svojih dragih ovčie: noc in dan ni prejenjaf jfa] 
v vsih dusnih potrobah pomagati, jih učiti, jih k ío 
bremu naganjatí , gresníke svaríti , mlačne kfÍ8t 

i Jane spodbadati, bogaboječe utepjevati v čednbst 
vsem lomiti kruh besede Božje, zanje nekervav 
daritev svete mase EogQ darovali , in fm svet 
zakramente déUti Dvanajst tavžent dué, kako 
smo zgorej povedali, je imel pod sebó, in tis* 
kratek čas, ki je pri njih bil, je tako nevtrudn 

I za njih duše skerbel, da ga ni enega bilo izme 
njih , ki bi ne bil kake posebne dobrote prejel o 
O. Janeza. Dobrote deliti, mn je bila stvar tak 
navadna , da je menil dan zgubiti , če ni kak 
posebne dobrote komu skazal. < 

Ni čuda tedaj, da je peklenski sovražnik i 
na vso moč prizadeval, mu vojsko napovedat 
ker je vedíl, da mu O. Janez dán za dnevom ve 
duá izpod njegove oblasti resaje. In scer se je ne 
víhta proti oznanovavcu evangelija vzdígnila iz kra 
Ijevega dvora. Zviti sovražnik vsake čednosti j 
namreč zalrosil med dvorjane nekak strah , d 
Evropejci imajo vse druge namene, kakor pa Je 
eusovo vero oznanovati; da podkupujejo Ijudf, ker jii 
roarsikaj dajejo, da jih predobé na svojo strán, zat 
da zamorejo potem ž njimi delati, kar se jím zljubi 
fflogoče tedaj in verjetno je, so pravili, da s 
enkrat proti kraiju spuntajo in nemir in druge nad 
loge in težave ali sitnosti ^deželi napravijo; treb 
je torej, dokler je se pripraven čas^ se tep 



>--:^ 



.í- -■ 



'■■^ ...J 



n 



krepko ustavili, in za mir dežde za^iasa posker- 
beti. Da se je pri tem mno^o lagaló, mnogo pri* 
slavljalo, mnogo obrekovalo in oprôvljalo, ni treba 
še le opomniti. Ravno je tedaj O. Janez v svoji 
cerkvi Božjo službo opravljal, bilo je na sveti ve- 
likonočni praznik , in vec tavžent kristjanov je 
bilo skúpej zbranib v veliki prostorni cerkvi, ko 
so kraljevski vojaki nenadama vse cerkvene vráta 
obstopilí, da bi kristjane polovili in poklali. Vráta 
so bile zaperte, ali kroalo so jih razbili; kot rujoveči 
levi so neusmiljeno preganjavci v cerkev nad* pre- 
strašene kristjane planili , svoje malike klicali ^ in 
pričujočim krisljtinoni velevali, pri ti priči Kri- 
stusa zatajili in se nazaj v malikovavske zmote ver- 
niti, ako nocejo bili koj na mestu razmesarjeni. 
In ker so stanovitno se deržali vere Kristusove, 
so bili na mestu mnogi poklani. V tem kriku in 
v tej zmolnjavi so pebegnili , kteri so le mogli. 
In naš O. Janez, ki je dobro vedil za Krislusovo 
zapoyed, kjer pravi (Mat. 10^ 23.) ^Kedar vas 
bodo preganjali v enem mestu, pobegjiite v drugo^, 
je bil eden izmed tistih, ki so srečno se zmuzali 
in se poskriií. Ena sama reč je njegovo očetovsko 
serce živo ranila, in ta je bila, viditi in slisali, 
da so nekteri , ki so bili že pripravljeni kerst 
prejeti, se dali prestrašili , in da so zopet v ma- 
likovanje se povernili. Pa tudi v teh stiskab je delal 
za zveličanje duš, kar je le mogel. Po slÉl^mih 
gorah in gostem dobravju se je polikal, med 



87 



stfdsnim pečovjem je živel in vecidel po nQci 
svoje Ijabe stískané kristjane obiskoval, jim dobovňe 
pomoci delil, in jim v nadlogí in šili prigovarjftli^ 
da bi ne omagalí in se serčno za Jezusa bojevalí. 
Veci del teh krisljanov so kakor on po gorah in goz- 
dóh se potikali in skrivali, ker so jih preganjavci 
povsod vohali in jih gonili in lovili kakor <iivje 
zverine. 

Med tera ko je O. Janez za svoje razkropljene 
óvčlce tako skerbel, se je oklícalo po celem Ton- 
kinskem kraijevo povelje, da noben kristjan ne sme 
v prihodnje vec v kraljeslvu prebivati, jn ce se kteri 
nájde, kí bi kristjan bil, se ima íz kraijestva brez od- 
logá podali z zgobo vsega svojega premoženja. Po- 
sebno na je to povelje pretilo katolískim dubovnikom, 
však ď^ovnik namreč je imel bití obsojen v ječo. Pa 
tttdi to se ni našega O. Janeza prestrašilo. Skrívaj 
je svoje kristjane obiskoval kakor poprej ; priprav- 
Ijen kakor dober pastir dati svoje življenje za svoje 
ovčice.- Nekaj čaša mu je slo to po sreči; ali 
na zadnje , kedar je od Boga odločena ura prišla, 
da bi gorečí dusní pastir za svoje trude zaslúžene 
plačilo dobil , ga je triima preganjavcov obsula, 
ravno ko je po skrivnihgotih hotel neke kristjane 
obiskati. Ko ga ti neverniki zagledajo in zvedó, 
kdo je, planejo nanj, kot dívje zveri, mu roke 
za herbtom križem zvežejo in ga v jeco odpeljajo; 
in da bi ne ušel , so mu težke železné verige 
djali na desno roko in levo nogo^ zraven iega 



*£^ 



38 



pa so gfa še skerbno varovali. Bila je pa njegova 
ječa po navadi tistih krajov práv za práv veliká 
železná kajba, v kteri je celih deset mešcov zavoljo 
Jezusove vera stanovítno terpel dež in solnce, veter 
in nevíhte, mraz in vročiiit), nagolo, lalcoto in žejo, 
in pri vsem tem terpljenju je bil vesel, da more 
se vdeleževati muk injerpljenja nekdanjih svetib 
mučenikov. Žalosten je bil in v skerbéh samo 
za svoje preofanjane kristjane^^ ki so bili sedaj brez 
dubovnika, razkropljeni kakor ovce brez pastiija^ 
ter je vedno za-njo prosil^ in jih očetovski pre«^ 
vidnosH priporočevaL Ka zadnje pa, ko je nže 
desetí mešec v lísti kajbi tako zapert (erpel, je 
od nagote, mraza in lakote popolnoma obnemogel 
in svojo duso Bogii izročil dne 15. junija leta 
1725. Sedemnajst let je ta služabnik Božji se 
trudíl v Gospodovem vinogradn na Tonkinskem, 
preden ga je k sebi^^poklical, da mu je venec 
dal večnega pokoja po^ trudapolnem življenju. 



6. 

Matl in vnuk. 

Solnce padá; krej.rpotoka 
^tara mali gleda va-nj, 
Káže hríb nje suha roka, 
aabaja solnce te-^ftj: 



„Dete, lamo za gorámi 
Veš, je vntčn Afrika, 
Tam ní taká kot med nami, 
Tam ní znanja božj^a; 

Tam IJudjé so še divjaki 
In živé ko divja zver, 
Ljudožerci in pesjaki, 
Malikvavec je vsaktér. 

Molí za nje, da usmili 
Bog nevednih se sirát, 
Da jjm pošije v diišni šili ' 
Moz, jim kazat pravo pot." 

Vnuček paži in posluša 
Z usli, läesi in očmi; 
Solnční žar Eemljó zapuša, 
Val potočni mim samí. ~ 

Dvajset let ín čez obroka 
Polo k že šumljá ti s tam, 
Stará matí kraj potoka 
Gleda v hríb s prevnúčekam. 

Z nov8 dvajset let obroka 
Potok le šumljá tistám, 
Slaro mater kr&j potoka 
Lej jo s preprevnďi^ekan). 

Vas se vsa je spremeniia, 
Zarod je v četerto nov. 



Hati le je, ko je bila, 

i%4 



In pa val HiC^vv. ~ 



30^ 



«.-» 



Kdo prihaja? d?a nióžáká; 
Na nogáh je vsa vsa vas. 
Kaj da je zvedavost taká? 
Kaj da tak čujénja glas? 

Pervi v škófóvi obleki, 
On jim daje blagoslov, 
Driigi je zamurček nckí, 
On jim je prikazek nov. 

Solnce padá;. kraj potoka 
Mati z vnukom gleda va-nj. 
Káže vnuka škoQa roka 
Hríb, kí solnce padá za-nj* 

r 

^Tam so taki le človeki, 

Kakor ta zamurček naš; j 

Daleč tam pri Nílu reki 

Kerščeval sem vnuk jib vaš/ ' ' 



Stará matí ga posluša, 

V vnuka vperto 'má oH — 

Solnčni žar zemljo zapuša^ ^ 

Val potoční mím šumí. M. K. 



I 



Pobožná pastarloa. < 

Živela je mlada pobožná in revna pastarica. 
Pasia je jagnjeta cele vaši blizo neké hosle, v kteri 
je stala stara^ že na po^ H^rta kapelica matere ^ 



■<- 



n 



božje« Vse svoje seŕce je dekle darovalo nebeskí 
kraljici. Ce so se jagnjela mimo pasie, je jela' 
spletali lepe venčike iz disečih rožic za Marijo 
device in ji je pobožné pesmice popevnla, — - V ka- 
pelieí je bila lepa podoba matere božje , pa obleka 
se je bila podobi že čisto raztergala, ker je že 
bila zlo zlo stará. — Však dan' je hodila deklica 
v kapelico , je serčno moiila pred presveto device. 
Večkrat je bila tako ginjena 5 da so ji rahle solze 
v očí stopale. In kakó je bila tudi žalostná, da 
je podoba nebeské kraijice tako slabo obleko no- 
sila! Mólila je nekega dne ťakäl^: ,,0 mati mojega 
Jezusal revno si živela na ti zemlji, in kako sem 
tadí jaz srečna, da sem ubogal Ali veličastno zdaj 
kraijujeá v nebesih, in češceno bodi tvoje ime po 
vsŕzemiji! O da bi te jaz tndr práv častiti mogla, 
o da bi mogla tvoji podobi lepso obleko- priskerbeti! 
Ali, o mati nebeská, ne morem, ne morem, vsaj 
ves, da sem revna ! Žal mi je, ali ne morem I 
Pa svoje serce ti darujem ; moje serce naj bo čedna 
obleka za té, presveta devica Marija !^ 

Kaj mislis, Ijuba bravka! Ali je kaj takega 
božji porodici bilo všeč? Al ni rada varovala rev*- 
nega dekliča, ki se jej je tako popolnonia izročilo? 
Gotovo! Mnogo bi znal se o mladi pastarici po- 
vedati; pa le zadnje besede se čuj, ki jih je ravno 
pred smertjo govorila. Umirala je že, kar sklene 
roke in jame tibo moUti, in te besede le je djala : 



■x 



32 



^0 da bi ybí imelí tako ctsto okó, kot je moje, o 
da bi vidíli, kar jaz vidím I^ 

Glej! kako lahko je mlada paslarica umerlal 
Dokler je bila živa , se je priporoôevala materi 
božji in matí božja jo je na smertni postelji tolažila. 
Ljubi torej tudi ti nebesko kraljico in aveta matí bo 
tndi tebi miia pomočnica. 




4 



Sv. pPraniUek in U6L 

Nasledek pervega greha je tudi to , da so 
živali človeku sovražne , razun nekterih , kterih 
človek za žívljenje potrebuje. Kako težko je druge 
krotíti, to vsi dobro vemo. . 

Práv čudno in imenitno je to iz žívljenja 
svetnikov, da so bile večkrat zívali njih posebne 
prijatlice, da so jih nbogale, kar so jim ukázali; 
za pričo sta nam sveta pusčavnika Anton in Pani, 
SV. Konrad í. t d. Pomislímo tudi, da se naj bujši . 
psí večkrat z otroci igrajo in jim nič žalega ne 
storé, če se pa odrasčen človek le od dal^ bliža*, 
preč nanj lajajo. 

Sv. Frančisek Serafin je bil v takí skriv- 
nostni zvezi z živalmi. 

Enkrat príde na neko mesto, kjer seje zbralo 
veliko tičev, velicih in n^||Nih. . Ko jih zagleda, , 



3S 



i» 



krene s pota in jih pozdraví, kot bi bile pametiie 
stvari. Tiči se ga ne q^traáijo in ne zbeiijo, am- 
pak čakajo, da je bil pri njih. 

Zdaj pravi on : ^Ljubi moji krilati pevd ! 
hvalile vedno svojega styarnika, ki za vas skerbí, 
da vam ničesar ne manjka. Naj žlahtn^si ste med 
Djegovimi stvarmi , vi prebivate v tístem zraku 
brez skerbi, ne sejele, ne žanjele in on vas živí.^ 

Ko áe naprej govori^ začnejo tiči vratdve 
stegovati , kljane odperali in práv zvesto ga po- 
sluáajo. Zacuden gre po sredí med njimi, se do- 
tifca tega in anega s svojo obleko, alt nobeden 
se ne gane z mesta. Še le ho je križ čez-nje 
liaredil in jih blagoslovil, so zleteli. Njegovi to- 
varši, ki so ga spremijevalí, so za6udeni s ceste 
gledali njegovo obnášanje, in ko je sveti mož prisel 
k njim nazaj » si' je jel sam očitati , zakaj da §e 
níkoli ni tícam prídigoval. 

Kmalo potem príde v Alvernum, zbere Ijndstvo 
na česti in začne pridigovatí. Po strehah okoli 
so pa iastovice tako glasno žvergolele^ da so ga 
Ijudje komaj siiáali. Svelník se oberne proti lasta- 
vicam in pravi : Ve lastavio?: '^ji geri , zdaj ste 
menda že dovolj žlobodralel Je že čas, / da tadi 
jaz kaj govorím , ^ toraj poslnsajte tiho do konca 
božjo besedo. Kot da bi ga bíle razumele, nmolk-^ 
nejo in se ne ganejo z mesta. 

Do jagnjet je imel sveti mož posebno Ijnbezeii; 
večkrat je dal kako svojo obleko za jKgnje, ki bi 

q 



n 

34 

J 

imelo prodanq biti. Ce je sei skpz kaka oedo, 
so se.zbrale v zjaeadepje pgi^tirjey in bratov mlade ; 
in staré ovce krog nj^ga in ga začudene gtedale. 

Pri Grečii mu prinese nekdo mladega zajca, í 
ki'se Je v zanjke njei. Svetníku se je smiliL ^Bora 
siajôek^, mu praví^ ji^pejdi k meni! Kako, da te 
je zanjk^ mogla tako ^aotiti!^ . '[ 

Brat dene zajčka na tla, da bi zbežal; toda 
živalica ne zbeží, ampak se skrije y nedrlje svelega 
moža, kleri ga gladi in boža kot mati svojed|l 
detel|k Cez nekaj casa ga dene na Ua, mu p]^ 
go^TarJa^ da se naj ne da drugíč spet vjeti in 
da najgré*. Aii ./.ajček ní hotel iti.proc, zäiíraj 
je silil v nedríje nazaj $ drugač se ga ni mogel J 
odkrižati^ da ga je kdo nesel daleč v gozd. 

Pri njegovi celici v Porciunkuli je biyal mu- ' 
ren, ki ga je 9 svojirq. gla^om večkrat k molitvi ; 
spodbujaL Ko ga Frančišek enkrat pokliče , mu 
je prišel na roko* ^Ljubi moj miven^, mu pravi, 
^hvttli svojega stvarnika, nasega gospoda, s 6¥OJo 
pesmijo.^ Muren je koj zaeel peli in pred ni jenjal, ' 
da nm je svetník ukázal. 

Eňake reči ^'^poyeduje legenda tudi od sv. 
Aotona P^dyanskega. Ta svetí mož je bil imeniten 
prldigar, sklenll je posebno krivoyeree podučevatí 
in h prayi yeri pridobiti. Kaj se zgodi enkrat? Le- 
genda prípoveduje: 

JUÍed mtiogimi krívoverci , klére je pripravil , 
0a pravi^ pol; je bil neki Bonvilj, kteri je taj^, da 



35^ 



je Jezus Kristus v presvet^n rešnjem telesa res 
pričujoč. Sv. Anton ga je tako poduéil, da mii ni 
mogel ničesar ovrečí in pri vsem teni je htel 
imeti še čadež, toraj pravi : ^Trí dni ne bom 
dal jest^^vôjému esiu, potem prídi s sv. reánjim 
.teleSDm, Ce osel ne bo segel po kermi, arapak 
bo pokleknil pred sv. zakramentom — takrat se le 
se H udam.^ Da bi resil eno éloveško doso íb 
da bi sprícal resnico, pride svetnik vpričo velíko 
vernih in osla takole nagovori: 

_^y imenu tvojega stvarnika in svojega od- 
resénika, kterega, akoravno sem le nevreden masnik, 
zdaj v rokph deržim, ti zapovem, da prídeš in ma 
^kažeá spodobno čast.^. . 

Med tem je pa Boiffllj vergel kerme pred osla 
in ga vabil, da bi jedel. In glej osel se ne dotakne 
kerme, ampak ukloní prednje noge in pripogne 
glavo, kot bi hotel Boga molíti. Katoličani so se 
veselili, krívoverci so pa šramote zarudeli. Bonviij 
pa se je , spreobemiL — Ali ne osramotí ta žival 
marsíkterega človeka! 

V mestu Ríminí, ktero je bilo tacas gnjezdo 
krivovercov, hoče sv. Anton stopiti na prižníco, 
da bi jim pridigoval — ali nihče se ne prikáže. 
Toraj gre k morju, kjer je stalo mnogo krivovercov 
In pravi: ^^Ribe, pojte pojte sem in poslusajteí me, 
ker me Ijudje nočejo.* 

In glej kot bi trenil, pride veliká mn^cA rib^ 
ki glave kviske mole, kot bi ga btele wjoéatí* 



36 



GoYori jim od ójih stviaiiika, potem jim da blago- 
slov in jíh razpusti. 

9,Pojto se £io]it!^^ znabití porečeš, ^kdo vam 
ho tako čenčarije verjel!" pa pusti; siliti te nihce 
ne more, če verjames alí ne, pri vsem tem ostaneš 
se vedno dober katoličan. 

AH boš pa tudí tajil čudež od BUeamovega 
osla, ki je celo govoriti zacel ? AH boš tajil čudež 
z ribo nvUd^ga Tobija, z ribo^ kí je prinesla v gobcu 
sv. Petru denár? Ali moreš tajili čudež z Danielom 
v jami pri levih ali pa veHki ribjt vlak !♦ t. d.? 
Teh čudežev ue smeš tajili; ti so v sv* pismu 
zapisani. 

Uci se toraj od sv. Frančiska , * kako se 
imas obnašati proti živalim. 

Ker je raVno od žival govorjenje, pomenimo 
se se od terpínčenja žival. > 

Kar naravnost.bodi rečeno: Terpinčenje žival 
je tako sramotno in človeka nevredno delo, da 
ndora vsacega, kí ima te kolíčkaj usmiljenja v per-, 
sih, pravična ježa zgrabiti. * 
, Kaj pa so zívali? 

Živali so božja stvar — božja last, kakoi^ 
sam pravi v 49. psalmu : Moja je zver po gozdib,' 
moja živina po hribib, moji so vôli. Jaz poznaj 
vse tice pod nebom , lepota na polju je moja. 
(Ps. 49, 10, 11). 

Živali so božja last. On jih je le človeku 
posodíl^ da bi mu pomagale pri dekí, dal mu jib 



a? 



e za brano^ za obleko in za marsiktére dr^ge 
potrebe in v veseije, 

Pa bo znabití kdo rekel: ^Saj slojí v svetem 
pisiDU, da je človek gospod vseh žival, še celo 
ceiega ^lvá^jenja'^ 

Res stojí y sv*. písmu, ali s tem ni rečeno, 
da je Bog človeka postavil za trinogá žival', da 
bi jih mučil in terpinčil. Bog je dal čloyekn nm, 
však umní človek bo toraj prevídil , da je Božja 
volja, da on umno ravná s tem, kar mu je podarii, 

Térpinčenje žival je znamnje veliké razuzda- 
nosti in sírovega serca. človek , kí žival terpinči, 
tudi do bližnjega ae bo ímel usmiljenja. Ysak 
priprost človek vé, da žival ravno tako čuti bôle- 
čine, kot človek, človek se vsaj lahko braní pred 
krívico, ali uboga podjarmljená živina se ne more 
braniu. S tem ni rečeno, da bi se živina ne smela 
nikolí tepsti, v časih je res treba neismno živltio 
8 tepežem* k delu siliti, ali to' pretepanje mora 
imeti tudi svojo merg^ kot jo ima živinina moč. 
Ali ni nei^ametno terjaii od živine, da bi riekla 
breme v klanec, za ktero je njena moč premajhna 
in jo na. zadnje, če se áe tako upera, pa le ne 
more speljati, zato neusmiljeno pretepati? 

Fač práv je ime! tisti grajsak, kí je kmetu, 
kteri je tako z živino ravnal, s palico pokazal, 
kaj mu gre za tako obnašanje. 

y iínenn blagega človeškega čulja bi ^ 
merali vsi , kí tako siro vo .térpinčenje vídijo ^ zedi^ 



38 



niti in skuäati hudobijo zatretí, posebno ker tudí 
postava varje ži val in kaznaje také nesramne 
terpinceže. 

To brezserčno ravnanje se vidí posebno, 
če človek pomisli, koliko koristi, kolíko veselja 
ímamo od ži val. 

Emetl kaj bi póčel brez živine? kdo bi tí 
njiva izoral? In zato ubogó zíval, ktero sí upre- 
gel v jarm , od klére imas tolíko dobička , ie 
terpinčis, ji z gladom in pretepom povračnjes, 
ker je zate delala? Slrovec, nisi vreden, da je 
kaka zíval na sveta! 

Kterega človeka ne razveseljuje tičje petje 
na polju ali v gozdu? Kako brezserčno ravnajo 
tisti , kí Ie za kratek čas te prlljudne pevce 8tre«- 
]jajo in lové, posebno, če se to še o nepravem 
času zgodí. Ali tí je grižlej mesa, kterega dobiá, 
pri tičku res Ijubsí , kot njegovo prijazno pe^e ? 
S tem ravno pokažes, kako šíro v da si, posebno 
če poniislís, da veckrat ne umoríš samo enega 
tička, ampak aelo gnjezdo mladih, kí morajo brez 
matere revno poginití. 

Ysak greh pa mora Inti kaznovan. Práv 
velíkrat se zgodi, da taki terpinčeži obožajo ali 
ohromé. 

Voznik, ki je svojím konjem preveč nakla- 
dal, je prisel ob vse faonje* Eden si je nogo 
zlomil, ko je pádel, drugemu se je drob utergal, 
bo jsie je prevee na]peqjal itd. 



> 

Mož, ki je s tiči kupčeväl', inven pa tit^ 
tiče lovil, je bil tako grozovit, dar je tiekom i 
razbeljeno iglo oči izžigal ~- da bi bolj pelK 
E»o jatro gre s svojim ainom, kterega je hi\ tb 
v mladih letih tega terpinčenja na vadil, r bIižB}i 
gozd« 

Sin gre naprej; ko prídeta v štimo, pripog- 
Ijeta veje v strán, ena veja udarí na^aj in 
osmnkne očeta po očéh — pri li príci je oslepél. 

Tacih dogodb bi lahko še ve6 povedal. 

Še boij občutijiva je kazen, ktera cele so- 
seske zadeva. Po veci soseski so si na vso 
moč prítadevah', da bi te svoje dobrotnike polovili 
in pokoDôalL Komaj se je oglasil kak tič, pa jie 
že imél déset ali dvajset sovražnikov, ki so slregli 
po njem; zdirali so gnjezda in polerali jajčka, 
z eno besedo: vsemu, kar se pravi tič, so vojsko 
napovedali. 

čez dve, tri Idta v^ soseski ni bilo več 
tiča slisati. Tiči namreč, ki se jeseni prc^eljajejo 
v toplejše kraje , se spomladí vračajo na mesto, 
kjer so prejáno leto mlade fmell. Takaj so pa 
polovili staré in mlade, toraj nobeden tič v jeseni 
ni od tod šel in spomládi ni nobeden priSel. 
Kakšni so bili nasledki tega početja? Že ttiesoa 
velicega trávna so imele sadne drevesa le góle 
veje in jeseni ni bilo na njib viditi ne jabelka, 
ne hruške. 

Kako je bilo na poljn', si lahko vBak'i^ 

T-' 



40 

miíH Preáiije leta je imela ta soseska tolíko 
sadja, da je marsikteri kmet ves alí vsaj pol 
dávka iz sadja plačal in zraven je imel še lepe 
pridelke na polju. Zdaj je bila pa revsina povsod. 
Gosposka si je sicer na vso moč prizadevala , to 
gerdo navado zatretí, ali vendar je minulo vec 
let,'da so se nadelili drugi tiči. 

Res je žaloslno, če pomislimo, kako badobno 
serce jcloveškí um preslepi, da svojega lastnega 
pridá ne spozná, 

Síj to je le ži val! pravi nekteri. Se vé, 
da je le žival , pa pomisli , ktere pravice nam 
je hog bez nje dal, pomísli korist in vesoije, 
ktere od njíh vživamo. Poiegjanáa. 



8. 

' PriUke. 

I. Božja heseda in splahnJeDi kozarec. 

Po lepí s ta r i navadi so oče Jernej syoje 
otroke in posle v ned^1jo popoldan spraáevali, 
Jkaj so pri bo«^ siuzbí g. fajmošter na leci povedali* 
Nekfgn. dne. se jim mlajsi sin britko pOtoží, rekosd: 
^Giejte, Ijubi oče! močno rad poslusam sv. náuke 
pri slpžbí l^ojtji, pa, Bogu bodi potoženo ! preslabo 
pamet imam in le malokaj si zapomnim« Oče Jerňej 
j^ mu rekó: j^Ljubi moj siní tam na mm 4ta dva 






•- 



41 



kozarea, yeemii enega in pojdi z meno k sludeneu^. 
Tu mu velija: „Natoči v kozarec vode — in 
jo zopel izlij^. Sin uboga. Recejo mu: „Stori 
to se enkrat — in šé enkrat — in so večkrat*, 
Sin atori, kakor so mu veleli oée. 

Na to gresta spet v faišo. Oče mu velijo ko«- 
zarec na prejšnje mesto postavítl In ga poprááap: 
^Povej mi zdaj, kteri kozarec je bolj čist in 
snažen? Sin* odgovorí : ^0 saj vidíte, da liatí, 
kterega sem večkral nalocil*. j,Taka je, laka^ ~ 
mu smehijaje oče pravijo, .„ta kozarecje dist, če si 
ga ravno vselej splahnil do zadnje kapijice, uni pa 
je kalen in zaprasen. Vidíš, ravno tako je s člo- 
vekom in z besedo božjo« Kdor besedo božjo 
rad poslusa, če ravno si ne more vsega pomnití, 
vendar mu serce lepo očedi in očisti^. Ž. 

H. Idaj se lahko, kdaj se težko íivt 

„Moja deca!* so rekli svoje dni oče Živko, „vi 
ste lahko pobožní; vsakdo vas učí,.vsakdo vas spod- 
buja in opominja z milo besedo in lepim izgledom. 
Vi vidíte, kako postenega vse častí, hudobneža pa 
graja in kakó ga pravica tepe. Vas vábi sveta čed- 
nost prijazno v svoj blagi raj. Lahko ste pridni. — 
Če pa doživite časov, kedar vam nikdo ne bo 
vec dajal ne lepená sveta, ne poduka v besedi 
ali v izgiedu ; kedar bote pobožncga vidili zatira- 
nega, brezbožnega pa v časti in sreci, o takral, 
predragi otroci! bodite stanovitni io $0 ierd^ 



42 



deriite Boga^ aka in izgieda svojega Jezasa in 
njegovib svetnikov. ŽL 




Dobra jed v nmazaDí posodí. 

Nek mládenec je čudno rad častil pťesveto 
devieo Marijo: molil je, prosil jo je, delal je 
pridno — vse v Marijno žask Pa pri Tsem tem 
je imel nečisto serce. — Sanjalo se mu je pa, 
da ga je obiskala čudno lepa ženskai Prinesta 
mu je sladkih jedil, ali v zlo umazaní posodi, in 
je djala: „Ljubi mládenec I ná in jejl^ — „O 
kako bi neki jedel ;^ — odgovori miadeneô, „ker 
se mi posode gabi! — Olej, ravno takó mi tudí 
tvoje dela niso vseč, ker prihajajo iz umazané 
posode, iz nedistega serca. A. 



BUklavžev veder. 

Mamica deva „Sveti Devici, 

V postljico sinka, Angela varhu 
Zraven prepeva Svoje dušicí 
Pesmico lepo: Príperočiva''.* 

,,Lepo moliva, ,,Se počastive 

Míli moj Ijubčekl Svofga patróna, 

Pťiporočiva Darii prosiva . 

V varstvo se Bogu". Sveľga Miklaviar 






m 



.Daites on nosi 

Dobrim otrokom ; 
Lepo ga prosí, 
Da ti prinese". 

Dete premílo 
Bogalo mater, 
Lepo molilo, 
Sladko zaspalo. 

V sanjah je zerlo 
Gori na rH3bo, 
Da 8G oi^erlo 
Sveto nebo je. 

Doli pa prišel 
Svelí Miklavž je, 
K detetu priáel 
Z angelom zlalím. 



Mu pozlaj5ene 
Jabelka dajal , 
Čižme rumene, 
Pisano suknjo. 

Dele zbudilo 
Se je iz spanja , 
Se zahvalílo 
Bogu za varslvo. 

Tje na poKco 
Seje ozerlo. 
Vidí resnico, 
Vidi darove : 

Čižme rumene, 
Pisano suknjo, 
In pozlačene 
Jabelka tudi 



C. 




Delavno iivljeiije kerianske devloe. 

^Lenoba je hudičeva paša, in kjer lenoba 
zvonec nosí , tam je tudi nedolžnost v nevamostí^. 
Te besede so pac resnične! Zato bodi delavna! 
Nobene ure ne mudi! Ne postopaj brez dela; vsi 
smo stvarjenj za delo. Delo imá alate roke; čas 
pa je zl^at denár, za kterega si kapima na te»i 
svetu sreôno, na unem pa večne življénje. 




44 

če si prídna in delavna, sre6na boä v tem 
in v unem življenju. Po delu ti poslane truplo 
krepko in močno, pa tudi duša tí ostane po delu 
zdravá in veselá. Saj je lenoba začetek vsega 
greha« Lenoba naj lože pripraví človeka v skus- 
njave in hudi duh vesel naslavlja lennhom svoje 
mreže. Torej še enkrat: vari se lenobe in bodi 
delavna. ^ 

Delaj ob praví uri , delaj na pravem mestu 
in razredi práv p^metno svoje opravila. 

a) delaj, kar si delati dolžna. 

če ne delaá, kar si storiti dolžna, ne ži vis po 
kersanskíh postavab. Ko bi htela v hisi sedeti in 
šíyati,če je kubati treba, ali bi bilo to práv? Ne hodí 
ob delavnikih v cerkev, če Imas domá dela. Merzelo 
í bi tvoji gospodinji ali tvojemu gospodarju in tvoja 
' molitev bi bila brez vse cene, se clo gresila bi, ker bi 
potrebne dela zanemarjala. čuj sledečo pripovesK 

y samoslanu s v. Kolumbana je mnib Gal tadt 
kuhal, ker niso imelí kuharja, Pri kuhí je bilo I9 
malo epfavití in molití Gal tudi ni vedno moget 
Da bi torej lenobe ne pase), praví xnu Kolumban: 
^Gall idi do potoka Bruä^ega ribe IdvU*. — Gal 
gre, pa ne k imenovanemu potoku, ampak kdnigi 
vodí, kí je blizo (ekla in kjer je bilo zroírom vse 
polno rib. Mislil si je takole: Bil sem svoje dní 
ribič in ^em^ kakó in fc^e se ribe dobivajo. KoIosh^' 
)Mk ničesar né ve, dnigačí bi me ne bil poslal 



45 



k potoka, kjer ni žive ribiee. — Gal je srtoril po 

' svoji glavi, je lovil celi dan, pa ni ajel nobene 

! ribice. Začel je premiáljevati in je spoznal , da 

Je bil nepokopen, gre torej do Bruske^a potoka — 

in v pervo mrežo mu naletí mnogo nonogfo ríb. 

Tako, Ijuba devica, bi tudí 2aatai}j delala, 
ko bi delaía po svoji termí* Bodi torej. pridna, 
pa delaj, ker si delati doižna. 
b) Delaj o pravem čaša. 
Ysako dejo naj imá svojo uro. Pred delom 
pa povzdigni svoje serce k Bogu* Ce je ora ža 
delo, le . uŕno na noge. Ne opravijaj le lahkih in 
prijetnih del, ludi težavnih se z veseljem lotí. Ne 
začenjaj vsakega dela; kar zQČnes, to tudi dodelaj. 
če si pa pri dolu, bodi pridna in ne daj se motíti, 
če te gospodar ali gospodinja ne kliče. Posebno 
pa se vari lenobe. 

e) Ysaka reč naj ímá svoje meste. 

Pri delu ti je treba zdaj tega, zdaj unega 

í oevja (orodja). Ce si dôveršila delo in delali ne- 

I hale, le spravi vse na svoje mesto. Ne bo ti 

^ ga treba iskati po vseh kotih, kedar ga bos spet 

potrebovala. Opusti to in strená je zmedena* Cuj 

prigodbo: 

Neka gospa mi je tole prípovedovala : Bile 
sve z materjo na kmetih, ko so me mati po 
nakaj k sosedu poslali. Sosed je stal na párni, 
„fiig pa počnete, Pavll^ sem ga praáala. ^i^Pre-* 
dertol^" — mi odgovorí, ^^grabelj ne morén 



46 



najlí. Na vse zgode sem že mislíl na pplje, alí 
ta prismodija me je čisto zmolila; morebiti da 
so se mi v slami skrilel** 

Grem na to v biso. Tam je. čepela kmética 
blízo peôi in si je pod postelj svetila. Mnogo staré 
ropotije je pri vleklá izpod postelji in menila sem, 
da pometa. — ^Dé-tél kakó ste pridni !^ jej pra- 
vim — »^Eb, kaj pridna!^* — mi zarenčí, 
^^celo uro že isčem perstnika; nekam sem ga djala, 
pa šmencaj vedí, kje žaba tičí in vendar brez 
perstnika sivatí ne morem !^^ 

Koj na to prígondrá dekla : ^,Mati ! kam 
ste pa šerp djali?^^ — ^^^Kaj mi je mar serpií, 
saj si ga ti zadnjokrat iméia!^^^ — ,,Kaj áe, 
vi ste ga imeli !^^ praví dekla;. in dekla in go- 
spodinja se za hndo skregate« Na zadnje se 
clo kmet prikolne, da mu je kdo grabije ukradei, 
í II krega in revsa ni bilo konca ne kraja. 
Jaz pá sem sla, ker sem se 2^ala jezavih ]juHJ^ 

Kaj pravite o taki hisí? ^Ali bi rada živéta 
pri takib Ijudéh? Ali je blagoslov božji v taki 
hiáí domá ? Kako lahko bi se vse zboljáaio, naj 
bi le však vse na svoje mesto položil Ne zabi 
te pripovesli in deni vse tje, kamor gre, da te 
pot^n ne bo motilo pri delu. 

d) Ĺepo razredi vse svoje opravila. 

Mnogo je Ijudí, ki zmiraj delajo, pridno de- 
lajo, B^ vendar nič ne opravijo. Začebjajo naglo 
delati in niso premislili, kako bi se dalo to ali 



! 



47 



uno z boljltm vdpebom dognatL Dans átí»p 
kakof černa divina in jutri roké križem nosijo, 
ker so morde trudní ali pa ne vedó kaj poôetJ« 
— Glej! po U víži je vsako delo prazno. Pomišli 
tedaj dobro, kaj imas však dan opravití m kakó 
da boá lo naj boljáe storila. 



HvaležnoBt in nehvaležiiost. 

Hvaležnost se praví vse to , kar smo dolžni 
tístemu, ki nam je storil kaksoo dóbroto, katere 
níssio po nobení pravici niogli lérjati od njega; 
tedaj vedná in slanovítna mísel do njega in vroča 
želja: storiti ron vselej.Ieto, kar je njema Ijiibo 
in 4li^o, in poverniti mu njegovo dobroto na 
kaksen si bodi način, pa tudi vední čut pravega 
in ravnoserčnega prijateljstva, pravé in ravnoserčne 
Ijabeaní do nasega dobrotnika. 

Hvaležnost je ena tísUh krepost, ki se po-* 
redkowa nájde, če jo ravno však človi^k zahtéva 
ód drnzíh. Zdi se pa tudi, da nič tako silovito ne 
zbadá v človesko /erce, kot oponasanje nehva- 
ležností. Zakaj vsi ôutímo, da je nebvaležnost 
ostudna in omerzljíva last. 

Hvaležnost v gori omenjenem poméiiku in 
na gorl razložení način smo pa dolžni najprcyj. 
Bogtiy ki je nas ustyaril , nas hrani in |» ttíÉ 



48 



stánoviteti dobrotnik. Njegoy je zrak, ki ga di- 
hamo ; njegova je zeroija, po kterí hodimo^ in ktera 
za nas rodí na ražne načine; njegova je dobrota, 
kí nas presk^rbljeva z vsim tim, kar nam slaži 
v kokštá b\ bodt zadevi. Njegova je tadi odsoda, 
njcgovo ravnanje, ako nas voasih napadajo nesreče, 
zakaj lisle nam prípeijevajo na neko skrívno in 
nerazjasnivo vižo nepričakovánih dobrih in korisl- 
nih dogodkov — clo za veliko. našo zadovoljnost 
in radost I v^^- 

Fo tem je naša sveta dolžnosty da skazujemo 
pravo in serčno hvaležnost za toliko velikih dobrôt 
todí svojim starisem, učiteljem in vsem zve- 
stí m prijatie m, posebno pa starisem skoei ceti čas 
njih žívljenja, zlasti pa v njih starosti, kedar jih 
zapnáčajo telesne močí in ne morejo več samih 
sebe preskerbljevati^ Sledeca prigodba vam naj 
pokaže nehvaležnika, da je joj I 

Nefc rahiočaten^ Ijubezniv in dobroserčen oče, 
ki je bil ostal vdovec z enim sinom, je tega isredil 
7i veliko skerbjo. Po tem, ko se je bil sin oženil, 
mu je oče izroôil^ celo svoje premoženje, s Um 
odločkom , da sme naprej živetí v družbi mladih 
zaročnikov , in ostati priča njifi vzajmnnega zado*- 
voljstva in blaženstva. Spervič je šlo vse lepó 
in dobro. Fo malem se je pa ta stvar spremenlla, 
zlasti potem, ko se je družina pomnožila in ko so 
io začele imenítne osebe obiskovatl : starček je 
W^celoma ssa&emarjen ; níbč^ ni zanj več skerbel ; 






40 



prísiljen je bil tudi revež oslajati^ in tam svoj 
košček kruha glodati ; posleija mu je bila preneáena 
na podstreije. 

Ko je nesrečni mož na zadnje vidil, da ma 
takaj Ysak dan hujse gre, in da ne more se nadjati 
kaj boljega v prihodnosti , sklene , domačo biso 
zapustiti in izročiti se skerbí previdností božje. Da 
tedaj siná oznaniti po nekem poslo svoj sklep. To 
oznanilo pride sinú, ravno ko je bil -Y dnižbeni sobi, 
kjer se je bilo takrat snidlo veiíko Ijudi, to je obisko- 
vavcov. Sin, zaslisavsi oznanilo, ukáže syojemu naj*^ 
staráema dečku, naj da dedu neko plahto, s katero 
so posíl navadno pokrivali konja , da bi se po poli 
bránil skodijivi moci nevgodnega vremena. Na to 
mu deček odgovorí slobodne in prederzno v prico 
Yseh : „Jez pa mislim mu dati le polovice plabte.^ 
„Zakaj pa?^^ uprasa oče. „Drugo polovice bom 
bránil, dokler ne odrasem in postanem mož ; lakrat 
jo bom vam dal, ko vas bom ravno tako zapustil 
in pahnil iz bise^, reče deček. — Te besede so 
tako ganile nefavaležnika, kateremu je vest precej 
očítala njegovo veliko pregrebo, da je hitro po 
tem tekel za očelom, ga je, solze prelivaje, prosil 
Odpuáčenja, in ga peljal k družbi, pred katero je 
z velikim in resnim kesanjem obstal svojo nebva- 
ležnost do očeta. Od tega čaša mu je kot pravi 
eiit lepo in povoljno stregel do njegove smerti. 

J. Verdelski. 



nor. rUwáoš, h ar. 



t 4 



50 




Zofljna oerkev v Carigradn. 



SatoDionov tempeij jerazalemskí, čudovito pre- 
krásno delo, se je stelo med sedmere čuda clo- 
veske umetnosti. 68.000 Ijudí je nejn^eDehoma 
delalo ga 7 let Zoíijňo cerkev je stavil eari- 
gradskí car JiSitiniaii, prej Pravda imenovan, 
korenjak slavjanske kerví. Deset tavient saiBiIi 
zidarjev in sto drugib mojslrov s svojimi neále* 
vilnimi pomagačí jo je dodelálo po sedenietneín 
tradu 1. 538 po Krísiusovem rojstva. Zid se ni 
tnolii 2- lakta nad semijo, so že porabili 453 cen- 
tov alí stolov zlata. 

Oitaŕ, ves snho a.lato,^okinčan z neátetiinia 
predragto- kamenjem, je stal na sesterih zlatih 
mocnih stebrih. Njegova miza je iz zlata^ srebre, 
zdrobljenib biserjev in zlo velíkih prežlahtmh 
kaioBov zlita ploáa, po sredi globočeja in takaj 
se posebej z naj drajsim kamenjem okinčana, 
Znad mize kipí kviško slolpu podoben vel^asteo 
tabemakelj pod prekrasno obltno ali koplo, kter« 
rob kinča 1 2 leskečib limbarjev , verbnnec pa 
kríž, teiek 75 fantov, kinčan s ^ f^imenitnim ka- 
menjem neizmerne cene , kaborsnegá je malo po 
sveta — spet vse iz sabega zlata. 

Sedež patriarhov in sedmeri drugi za dahovni 
pervake so samo srebro, debelo pozlačeni. Prii- 



fri 



ničo sred cerkve lepotí íz zlata zlita slreha, njeii 
yerh pa cent težek kríž iz naj čistejšoga- zlata. 
Ves cerkven kine je krásno pozlačen bron. 

Cerk vene stene, prevlečené s predragim m^^ 
melnom in porfírjem, prepasa dokaj preizverstnih 
kipov, zloženih iz pozlačenega, različno barvanega 
stekla, namreč kipi Jezusa Krístusa, presv. kríža, 
preblage device Maríje božje pôrodnice , arban- 
geljev, aposteljnov in evangelistov* Nad križem 
so se ko nanizane zyezde žarile besede : ,,y lem 
znamnja zmagas/^ Cerkvene tla iz pisanega ínar- 
mejna so prelivale barve kakor cveteči travníki 
stoverslnih cvetlic. Lesa niso gleštali razun za 
vráta. Bile .so iz cedrovine, slonové kosti in jan- 
tara, veliké pa vse iz srebra, močno pozlačene* 

Cerkvena posoda je bila neznane vrednosti. 
Samo srebernine je bilo 400 stotov. Eup skledic 
in kangelc, vse iz suhega zlata, je^ bilo neznano 
veliko; pertičev za kupé 20.000, vsi z zlatom 
preáití in s biserji in žlahlnimi kamenčki posejani. 
4000 svečnikov v tersni podobi je bilo iz čiste- 
ga zlata in razun teb še dva veliká, vsaki po centu. 
24 večih masnih knjig je bilo tako debeio z zla- 
tom okovanih, da je vsaka blizo centa imela. Vse 
vkup je vtegnilg po zdajni ceni nad 40.000.000 gld. 
veljati. 27. kimovca je bilo posvečevauje te cerkve. 
Ustopivši car, njene rajské čudovite lepote ves 
zavzet, zavpye v prekipeči radosti svojega serca 



M 



52 



veckral : „Prekosil sem te Salomon ! Prekosil sem 
te Salomon! 

Pa kam so se pozgubile vse te dragocenosti? 
Ta hiša božja je zdaj turska mosejal! 

: Žívkov, 

•v 

, — : ' . . ■ I 



Živalsko življenje po Jažnomskih 

atepah. 

L 

Kakor hilro príde popolník íia visoko, jasno 
in golo slepo, zagleda koj veliko majhnih živalíc, 
ki povsod okrog pri potí po Iravi skakijajo. To 
živalíco imenuje Rus „suslik", Nemec ji praví 
„Erdhäscben". Ta míéni in gibljívi mali glodavec 
živí menda síamo po teh krajih , ker še tukaj je 
težko kterega zagledati, da le prídeš med germovje. 
Posebno Ijubijo suhe, mehke stepine lla in v njih 
rasteče mnogoverslne čebulníce in traVe, ki jim 
dajejo živeža tako obilo, da se obilní zarod lahko 
preživí. 

Suslik je po vsem svojem bitju in navadah 
naj bolj podoben mermrači in vevercf. Mennraéa 
bi se mogla zmanjsati in stanjsati, da bi naredili 
suslika Iz uje , in veverci bi mogli rep s|(rajsati 
in ji progasto dlako dati, da bi napravili suslika. 





ki bi ga skorej smeli imenovati veverco golih step* 
Ravno tak je , kakor mlad zajcek , ka bi ^ se ma 
prirezale ušesa in malo podaljsal repek. Luknje^ ki 
jih nareja v tla, peljejo od verha na posev navzdoí 
in potlej spet kvisko k gnjezdu, imajo dva vhoda 
in razun gnjezda se prostor, y kterem spravljajo 
živež. . če se vlije^jyode v Juknjo , se prepodijo 
lahko m vjamejo , ker vode ne morejo terpeti. 
Zato se pa tadi v suhib letínah neizrečeno pomno- 
žujejo ; v mokrih pa se zma^áuje njih število. Za- 
torej se selijo naj rajše po robéb, kjer se ďežtiíca 
hitro odtaka. Pa vendar jih je po ravnih stepah 
tudi toliko, da pri vsakem pogledu po trávi za- 
gledas suslika. Tu vidia enega, ki ravno skočí 
v svojo luknjo, tam druzega, ki sedí pred svojim 
gnjezdom in tam spet tretjega , ki se lepo pase 
po trávi. Po dolinah pa, kjer skakija truma žab^ 
ga ni suslika nobenega. ^ ' 

Susliki niso tudi brez strasti, brez malih Ámh 
in term, ki razveseijujejo človeka ravno tako, 
kakor njih čedna podoba. Šalíjo in igrajo se med 
sebó kakor mermrače in se grizejo in gomulíjo 
po trávi okrog kakor podlasice. Tudi so radovedni, 
kar je pri živalih , kakor pri človeku , znamnje 
znotrajnega dusevnega življenja. Če se jim pri- 
bližuje človek ali kaj druzega novega, se poslavijo 
po koncu v trávi, .od začetka le malo; če pastopí!^ * 
še bliže, se vzdigujejo pri vsakem itešem koraku 
bolj kvisko in stojé na zadnje kakor svéča v trávi* 



54 

če se mu pa ée bolj bližamo , se radovednost 
Djegova spremenf v boječnost in začne se ravno 
tako bitro stiskovati ; boječnost se na zadnje 
spreoberne v strab in suslik svígne k svoji luknji. 
Tu se pa spel vsede, pogleda okrog sebe in pre- 
mišljuje , če je res nevarnost lako blizo. če se 
pomikujemo proč, príde koj spet iz zavetja in 
dela, kakor da bi za nič ne vedil. če pa grcmo 
bitro se blíža, mu pa páde od slrahu in groze 
serce v peté in on puhne v svoje gnezdo. 

Suslikov glas je kaj žalosťen. Skorej da je 
tak, kakor skričkovo skripanje, samo da je bolj 
mehak in potegnjen in da na zadnje bolj tanjko 
in mehko závit. Slisi se ginljív glas, kakor glas 
terpečega ; skorej podoben glasu slvari , ki s6 
bojuje s smertjo. Tako živa in gibljiva žival, pa 
ima Uko mil in žalosten glas I — Je pa tudí med 
vsem , kar je živalčnega , samo glas žalosten, 
kakor so vsi glasovi na stepi. Že to, da Ijubi svoje 
áf druge in da imá družbe rad , káže , da je suslik 
prijazen in da sovraži samote. Kjer živé susliki, 
jih živí cele trume in po hekterih krajih so tla čez 
in čez vec ur na sirjavo preorane , da je luknja 
pri luknji. Pokončujejo travó in semena , tudi 
čebule in korenine, in so tedaj škodijivi tudi njivam 
in žibiicam, pa vendar ne tako zlo, kakor misi, ker 
Ve ne naselijo v zrabljano perst po njivab ali po 
brarnib, ampak živé veliko raje prostí gna síroki 
stepi. Perstí na njivi se boje že zavolj tega, ker 






jo dež prevlažno stori. Samo enema sadu, ki ga 
človek sadí, so posebni sovražniki, namreč. bačam in 
dinjam^ na kteríb sliidfco seme ioiajo pos^no pik^. 
Zato pa tudí Malorasi in Bulgari obdajajo svoje 
verte ob času setve s skopc! in pastmi, v kterib 
marsíktér sladkosnéd sitílík, ki je prisel nad bucino 
seme, ob SYOJ čedni progastí ineh príde. Ljndje 
spravljajo kožice , če jih veliko dobijo , kar pa 
sicer ni ttôko, in ženské jih ímajo, da zarobujejo 
i njimi oblafla. Zgodí se tudi, da jih dob^o 
toliko^ da so v stana cel kožnh iž njih sositi. 

Ni dvomiti, da je izmed vsih eetveronogatih 
živali po stepah naj vec suslikov , ki tedaj eelí 
ninožici dmsih živali v živež služiti morajo. Zato 
pa gre todi vse nad nje, kar ima le količkaj mocí^ 
da samore zmage upati: volk in iesica , orel in 
kregttij. Nektere plemena kregnljev živé menda 
le ob njih^ ker plavajo vedno nad stepo in se 
spusčajo na suslike, ki se igrajo pred luknjami. 
Tadi množina stepnih psov nima drnzega jeeM 
fcakor suslike. 

Razun suslika je še mnogo drum tacih glo- 
davcov, kt prebivajo po luknjah, na stepi, kjer 
mora skoraj vse, še celo človek^ ^od zemljtf pre-* 
bivali. Pa izmed vsih ni nobeden. človeka tako 
nadležen, kakor tnisi, ki se po tukajsnih žítnicah 
res neizrečeno mnoMjo. Terdno zidovje velikih 
žitnic je skoz in skoz prevŕtané in preorano. Po 
teh prediibih so gnjezda in pôlnd iita nägfos^a^a* 



<*** 



56 



Po starih žilnicah, v kteríh že vec let žito nasuto 
leží, se zaredi strašne tnifite miái, kterán komej 
pol žita še za človeka -ostane. Zato včasih kmetu 
ne ostaja dnizega, kakor celo hraniloico zasmodíti, 
da zgorijo misí z žitom vred. Po mokrih letinah 
jib je vec kakor po subib, kar j^ ne priča od 
hojega deževanja, ampak od^ Qbilníse\^' žetve mo- 
krib letin, /o' ' 

Pravijo, da je stepní SŕettfBiži/i/^dalji, k«kof 
pa fozdni. čudno je, da on tu^F^kor ronoge 
druge živali tú pod zemijo prebiva in sicffr ne 
samo po.jamdb,-ki bi mu jib bilanarava pri* 
pravíla, kar morde tadi drugod stori, ampak iz- 
koplje si — to je ravno čodno — kakor lesica 
veliké laknje v zemijo ne samo po sterminah^ 
pri grapab in pri morju, ampak velikrat na sredí 
ravne stepe , kjer včasib Ijndje mlade voikove 
po sežnju globoko iz zemije izkopljéjo. 

Okrog Odese je že malo volkov, ker je zemija 
že preobdelana. Tudi drugod blizo černega morja 
jib je manj , kakor proti severu po Malorusií; ker 
góle stepe jlm niso tako Ijube, kakor z germovjem 
pokrite ukrajnske in malorúske ravnine* Míslím, 
da nikjer na Rusovskem in tedaj nikjer na zemiji 
ni toliko volkov, kakor po teb severnib stepab. 
Tu je ppava domovina volkov.- 

V teb krajib je' vsako poslopje terdnjava 
zoper voikove ) ker zagradijo ga z 12 do 14 
čevljev visocimi, iz temja^spletenímí plôtovi. Ne* 



9^7 



kega dne sém se |H>go¥iiijal % ženskami iz UmMa 
od množíce volkov po ojib krajíh. ^0 da, teh je 
pri nas vse polno^, $o rekle. „Pridejo v yasi ka-» 
kor psi in nam poberajo otroke iz zibeli.^ 

y ravno takih trumah kakor volkoví, ae 
nahajajo po stepah in po deželab^ ki jib mejé, tudi 
njib ni^veéi sovražnlki *- psí. Po veliki enakosU 
pasjib in volčpb lastnosti je sodili^ da je stvarnik 
stvaríl psa in volka kakor brata, ki^ jih je pa ekn 
vek jrezperl tako, da je zdaj pes aaj bojti ^oyraž-' 
nik volkn. Ni je po mojih misrlíb bolj paiýe alvari 
na svetu, kakor je stepní pes Kozákov in Tatárov, 

Pasji rod jožnoruskib step je gotovo naj bolj 
hndoben in divji med vsemi pasjimi xodovi na zemlji. 

Po celi južni Rosii od Ukrajne do turske 
meje in še dalje notrí v Bulgarijo in Traoijo je 
pes povsod ravno tiste divje postave. Povsod je 
ravno tista veliká ži val z dolge dlako, dolgim 
gobcom, z dolgimi nogami in z dolgim repom, 
ki steje med svoje -prednike > menda vec . vc4kov 
kakor psov. Vsi ti psí so si tako enaki , da so 
še clo skorej vsi ravno tiste barve ; umazano siv- 
kasto-rujavi so skorej vsiv Njib stevilo in njib 
éívjost na Turákem ne moreta buje bití^ kakor pó 
teb krajinab. Akoravno Malorus, k| jemije pri 
slabem vremena mačka in petglina V^ svoja bijo, 
in jima pripušča naj gorkeji kraj pri peci, psa 
sovraži, ga 4z biše preganja in akorayno In mkoli 
ne pripustil, da bi med kosiiom pes pod 111I99 kostí 






58 



glodiil, inm vétidar vedno vdiko teb strážnikov 
okrog sebe, nekaj zavolj volkov, tiekaj zavolj ne«« 
redflosti, kí mu bráni, de bi pazii^ da bi se ma 
psi preveé ne pomnožili. Iz pred vsake hiáe na 
stepi škodí človeku po šest, po desel ali dvanajst 
teh kocinov nasproti. Ne da bi dja], da so 9aimi 
pri velicib poslopjih; pri naj borniái zemijimkí jib 
je tifdi toliko, akoravno bi bilo treba dolgo isMi 
slvarr, ki bi btta vredna tolíko varhov* Psi, ki 
domá ne dobfjo kar nič jestí , morajo ropatl 
po stepi. Malorns psa nie ne oči, se mm lu^ pŕi^* 
íiznje, BHipak ma le zabaylja; posti mu pn, da 
se preiivljd, kakor more, in mladib nikoli ne po- 
bije psici, akoravno jib ima veliko. 

Pomladi, ko na stepi vse, se celo krotká 
goveja živina, na pol obdivjá^ ko vse teče na 
prosto stepo, storijo to tudí psí. Psice gredó na 
iiroko stepo, ter si izkopljejo jame, v kterih imajo 
mlade daleč od Ijudi, kakor volkovi. Ti na stepi 
rojeni psi so po letu popolnoma divji , se bojíjo 
človeka in se ne dájo vjeti. Po zimi pa, ko 
^améti vse slvari kŕôtijo , lakota in mraz zver 
pohlevno storíta in clo volka v vaši ženeta — 
kakor pomlad s svojo obilnostjo do krotko stvar 
divjo slorí in psa k volkom poďi — v terdi zimi, 
pravim , se spomnijo §e le divji psi spet svojih 
slarih gospodarjev in pridejo nazaj k svojim nek- 
dajnim stanovanjem. 

Po leto Jovijo miši, podgane in sosliiie, iáčejo 



a§ 



jaj6ika po ticjib gnjezdib in se ticijo do, fcako se 
vjame ticek, ki je ravno izlelel is gnjezda. Po 
zimí pa pridejo spet v vaši in od tod y mesta. 
Tu se yidijo potem povsod plašni lační psi, kí 
niso nikogar in kí s pobešenim repom okrog 
letajo. Posebno se zberajo po proslorih pred 
mesli, kjer se smetje in nesnaga izsipa, in lazíjó 
po grapab, kamor Ijudje raertvo živiho meéejo: 
Ta glodajo včasih bolj pridno, kakor cervi, zmerz- 
njeno meso kake merhe. 

Da bi se átevilo psov zatiralo, tega nl skorej 
nikomar mar. Sícer hodijo po nekteťih meslitr, 
kakor po Odesi , stražniki okrog , kí préltvajo 
vedno kri psov, ki nimajo gospodarja. Pa kaj 
pomaga to, ker jih iz vaši in iz step vedno ve- 
Iíko dohaja I Ravno tako na Torskem služijo 
tnéi bika} psi zdravjQ , ker ix6 víd smrod^^"^^ 
mesnino, ki jo Ijudje na ulice mečejo. 

Stepní psi niso nikakor posebna dobrota za 
Ijudi, tem vec veliká nadloga^ ker jih je 
toliko. Ysem Ijudem, se clo vertnarjem, so 
nadležni, ker sadje jím disí, da je kaj; zato 
pa lazijo tudi vedno po vinogredih, da bi grozdje 
zobali. Še clo na drevesa plezajo , kakor med- 
vedje, nad slive in čresnje. Kolikor več požrejo 
mesa, toliko več potrebujejo potem sadja, ki jim, 
kakor pravijo, hladí vrocinot kí jo vzrokiye meso. 
Pri živínskih kngah so spet veliká nadloga, ker 
zanasajo bolezen v hiáe in v hleve iB^ ker se po 



60 

hudih iiyinsktfa boleznih vselej pasja steklina kaj 
iDOčno med njimi pokazuje. Pred. nekaj letí je 
okrog Dnjestra živina hudo cepala , in drugo 
pomlad je bilo v tistem kraja toliko steklih psov, 
da se koDJi niso upali na stepe in da so se Ijudje 
le po dva alí po trije vkup in oboroženi upalí 
na pot se podati , ker drogač bi ne bili mogli 
braniti se nápadov steklih psov. 

Kakor volkovi, narejajo tndi psi jame v zemijo, 
in sicer ne majhine, plilve luknje, ampak globoke, 
pro$torne jame z ozkim vbodom. V te jame 
se skrivajo po. letu pned vročíno in po zimi pred 
mrazom, ^.-p^^. ,^ ;y/_ 

™ 7 A ' ' 

ŕ' 

14. 

FeitaiM zdravica V0MI1 Sloveaôom I 

y visavah Neskončnema bod! naj sláva, 

Yam, bratje slovenski predragi, pa mir ! 
Slovcilíja milá, o da si mi zdravá, 

Iíaj sreče prijazne šumijá ti izvir! 
Prljatli sorodnit zdravice napijmo, 

Vésela je družba, prijeten je čas f 
S kozarci nalitimi zdaj zazvenčimo, 

Ko strune sreberne pojó naj naglasi 

m. • 

Bog ži vi vas pesnike drage dežele, 
Ljttbezen za dom naj vam serca budí, 

Da bojo ňiogoono 'ž njíh pesmi donele, 
In pevče naj naše Bog dolgo živil 



] 



Bi 



Vsiin pesnikom, pBvcotn zdravice Mpijmo, 
Ki z godbo in pesmami vnemajo nas, 

S kozarci ňalitimi spet zazyenčimo, 
Da bojo zäpelí jim slavo na glasf 

» 

Vsa sláva luďvam, premarljivi vi sini. 

Kí irudov obilno in del na oltar 
V korist darovali ste že domoviní, 

Spodobi goreče se hvale vam darí 
Učenim slovenskim sinovom napijmo, 

Napival jim bode prihodnji-še čas; 
S kozarci nalitimí vsí zazvenčimo, 

Da bodo doneli jim hvalo na glasf 

In vsem, ki za stariše, dom, za cesarja 

Mogočno sovražnikom stav'jo se v brán, 
Zašije naj vselej 1e zmage jim zarja, 

Junaški vojšak je pri nas spoštovan! 
Junákom slovenskim, prijatli, napijmo, 

y nevarnost saj hodijo tudi za nas; 
S kozarci nalitimí vsi zazvenčímo, 

Da bojo zapéli ko irombe na glaík 

Se slavnim rojakom,,ki v grobu trohnijo. 

Zdaj terčili bomo v hvaležni spomín; 
Njíh dela ž|vijo, naj pesmi donijo 

V opombo njih radost in njíh bolečinf 
Hej! bratje, zdaj rajnim preslavniih napijmo, 

Kí veé že ne sye prijetni jim čas, 
S kozarci nalitimí spet zazvenčimo, 

Da bojo zapeli v spomin jim na glasf 

Tud* nas bo zakrila tihotna gomila, 
Čeravno ne vemo še kje in kedaj; 



f3 



Bo, kmtJo^ se druiba veselá ločila, 
ÍBog yé, ali pridetno vsí še nazaj? 

Zatoraj> prijatlí, sedaj si napijmo, 
Zdaj naše so ure, prijeten je čas, 

Na zdravje nas vseh si kozarce nalijmo. 
In terčimQ ž njími v veselje na glas ! 

Se zadnjíč na zdravje Slovenje predrage^ 

Ki v svojem nas irilu dobrotno živil 
Kak' svetíjo vinea se zlatega srage. 

Naj zdravá bo zemija, ki nam ga rodil 
Le terčimo bratje, zdravica napijnio, 

Da bode donelo k sloyesu na glas, ' 
Do čistega kupice vsi ízpraznimo, 

Ker prišel ločitve prehitro je čas. — 

A. OkiSki. 



]>rolMM tlčibe nate dobrot&iee. 

Gosence so b;uda nadloga zo dFevje. Pa však 
se lahko prepriéa, da je gosenčnatega drevja naj 
vec po krajih, kjer Je vellko vasf, okrog mest in 
sploh kjer je malo gozdov |n skorej vse le poije. 
Drevja, kí ga nasadi samotní bribovec krog hiáe, 
gosence ne nadlegujejo kaj. Od kodí to? Oágovor 
ní težak. Hribovska mladina se nič ali celo malo 
pečá s tičjím lovom in po hribih imajo tički^ ki 
živé od merčesa, dovolj prípravníb krajov za 



J 



M 

gMfirBda. P^ poQn je pa oboje ravsé óarubé. Zato 
se pé, se ye da, tici umabnejo radi tje, kjer jih 
pusté Ijodje pri miru in kjer se dobi labkó pripra^ 
yen kraj za gnjezdo in mladice. 

Tiči pa ne preganjajo samo gosena Ko bi 
jih ne bilo, bi ne uži val sano ŕertnar. sadja. i 
drevja, ki ga je sadil^ ampak- posnáilo bi se fiidi 
gozdno drevje, Irava po travnikik, iito po potjo, 
z eso besedo rečeno: ko bi Hčev ne biio, bi iŔlo 
poljedelstvo nmnogoéa atvar. 

Na miljone človeskifa rok bi ne bilo v stanu 
obdeiati, kar obdeiajo tici. To vidimo poaebno pri 
gozdih, ki jih je jel červ pokončevati. Zbrale so 
se večkral komisije, vganjevale so to in uno, 
sto pridnih rok je delalo tlako, kopalo prekope^ 
gonilo presíče t gozd in vendar merces ni zgioil 
iz gozda ali saj ne do dobrega.^ Je pa prialo oekaj 
pravih tičev, ga je bilo pa kmalo konec. 

Ker so tiči na» dobrotniki, jih pa nikar ne 
preganjajmo , in se skerbeti nam . je treba^ da jih 
privadimo na naše poija in gozde. Ysak pametni 
kmet bi mogel skerbeti, da bi dobila na lyegovi 
zemijí stanovakja koristne laslovke, síokovci, se«* 
nice, smarniee i. t. d. 

Nikar poderÉli^ yotUh in iuknjastth dreves, v 
kterih ímajo naj vffniiáe prebi valisče tiči, ki gnjea^/ r- 
dijo po Totlinab. Očedi také vottne tH)U|)ave in i 
mahú in če pribiješ nad híknjo šetÄeémco^ ki 
varuje de^a, jo bode kmaio ysseli títíú y poseat 



> ^ 



64 



in tvoj trod bo obilo poplačan. Nafiravi skorcom 
híšíoe in skerbi, da jim otroci ne bodo p(^rali 
jaje. Kedar imas oas, naredi íz votlih vej ali iz 
starih desk hisice za malé tiče, preganjavce merčesa, 
napravi pred pavec široko iuknjo še paiico, da bodo 
tíčki labko sedeli na nji, in pribij jih dva aU tŕí 
aeinje od tal na drevesa tako, da ob obernjena 
luknja proU jutra in bmalo se bodo vanje naselili 
mali aovražniki mnog^overstnega merčesa. Pa ne 
pribíjaj hisic na drevesa, ki stojé na samem, ali 
ki ae le pozno v listje gredó. 

Senice imajo nar rajse lake hisice , ki so 
znotraj 7 pavcov dolge in 3 pavce široké; drngim 
tickom so pa vsec hiáice, ki so za spoznanje 
veče« če si naredíl hišíce iz kratkifa desk, dobro 
bos tndi storil, če jih ovežes z mahom. Sem ter 
tje po Nemskem pribijajo kmetovavoi vsako leto 
dokaj deščíc na drevesa, ker vedno bolj in bolj 
spoznavajo, da se dobro plačuje malí trud. 

Kako neizrečeno veliko merčesa pokončajo 
tiči, se vkU iz sledečega, kar pripovedaje Tsdiadí: 
Na treh velicih vertnicah je bilo okrog 2000 uái. 
Vjeli so močirsko senico (Sam|tfmeise) in jo 
spnstilí na vert. V malo urah ni bilo vee uší na 
vertnicah. Prerajtaii so, da je ajela éna šmarnica 
(tasica) v eni nrí okoU 900 mnb v hiši. Ylastovka 
pokončá en sam dan strašne Imme komarjev; on 
in ona prínese v eni ori sest in tridese^iral mladim 
merčesa.^ Drevju so posebno senice brezkondno 






65 



koristne, ker posebno rade pokončavajo jajčika 
nekega škodljivega metulja (Kiefernspinner). Ta 
metalj leže časih dvakrát enega polletja, in vsakíkrat 
po 600 do 800 jajec in ena senica jih pokončá 
z mladíci vred enega dneva vec tísuč. Dieskí, 
žolne, plezovcí in berglezi preiskujejo drevesa in 
pívkajo in kijujejo merčez izpod lubja. 

Rekel sem že, da so senice naj boljse pri-* 
jatlíce sadnemu drevju. Gróf Kazimír Wodicki pri* 
povedaje : Leta 1848 so gosence snedle listje 
na mojem drevju do dobrega tako, da je bilo 
popolnoma golo. Jeseni sem vidil miljone s kos- 
matimi odejami obdanih jajčkov viseti po vejah 
in deblih. Yeliko delavcov sem najel , da bi jllí 
oberali; pa kmalo sem previdil, da človeške roke 
niso v stanu odpravití te nadloge in že sem mislil, 
da se mi bodo posusile naj lepše drevesa. Kp 
se je začenjala zima, je priletelo však dan cele 
trópe senic in smarnic. Pomladi je delalo deset 
párov gnjezda na vertu; prihodnje poletje je bilo 
že malo gosenc in leta 1850 so bili mali vertnarjí 
perutničarji že tako očedíli drevjé, da je ostalo 
celo poletje lepo zeleno. 

Tudi vrabcí so koristni tičí» MisUm,.da jím 
že smemo privosčití perísče čresenj ali kak 
klas, sajdo neseta on in ona vaak teden 2000 gosenc 
mladim. Ravno tako koristne so sove, ki poíovijo 
zjutrej in zvečer grozno veliko večernih metal7 
jev i. t d. Pomladanske kebre jedó posebno he- 

Slor. reifeniiee. I. sr. 




66 



ktere sove, skorci, kavke, srake, šóge in sra- 
koperji. Angleški naravoslovec Wfaite je pazíl 
na malo sovo (Eule) in vidi! je , da je prinesla 
vsacih pet minút mís v gnjezdo. Skovir (Stein- 
kauz) je prinesel poletnega večera 11 miši v 
gnjezdo. Zato je pa ni veče neuninosli, kakor 
loviti in pobijati tako neizrečeno koristne žival, 
kakor je sova. Da gospodar pa sovo strelja, 
Je velikokrat kríva vražna gospodinja , ki toži : 
;,Gotovo bo kdo iimerl pri hiši, sova však večer 
ftkovika na orehu pred hiso. Pojdi , pojdi Jurí, 
in nstreli jo!^ Žena misií, da bo s sovo z oreha 
zginila tudi smert iz hise , in gospodar je pe 
ie tako nor, da ubito živa! za strab na paž pribije. 

Skoraj vsi mali tiči živijo od kebrov, mnb, 
metuljev, červov, polžev, pajkov i. t. d. ; in sicer 
živé nekteri samo od njih , nekleri vživajo tndi 
dmge reči ; nekteri pa jib jedó le, kedar ležejo. 

Ti koristni tici so: Senice, srakoperji, skorci, 
muhovčki, pastaričíce, ámarníce, penice, cípe, 
äkerjanci, áinkovci, vrabci, stemadi, lastovke, 
berglezi, nočj^ lastovke, píezovci, žolne, dieski 
i, t. d. Vsí li pokončnjejo na miijone gosenčnih 
Jajec, gosene, muh, komarjev, kebrov, mravdj 
zelisnib uái, ponočnih meluljev, červov i. t. d. 
In sicer tako, kakor da bi se bili zmenili. Ti jede 
merčes le enega posebnega plemena, . uni spet ie • 
dn^ačnega; M poberajo merčes z listja in z vejie, 



67 



drugi ga kljujejo izpod iubja alí ga lovijo po 
zraku ali ga grebejo iz perstí. 

Ysak pameten človek naj tedaj skerbí po 
svoje, da bodo kmetovavci začenjali tako varovali 
tiôev, kakor zaslužijo. Tiči so naj bolji, naj zve- 
stejsi in naj pridníái kmetovi prijatli; nikar jib 
tedaj saj preganjaj ne , če jib že nočeš vabiti k 
sebi v svoj lastni príd. J. Tu sek. 



Kar bodi za domače potrebe. 

Domáce zdravila. 

JFjýUf (smokve) dobro zdravilo , kedar si 
%upert, Pogosloma je slisati tpžba, posebno med 
Ijudmí 9 ki morajo veliko sedeli : ^^Ves zabubnjen 
in napihnjen sem ; kri mi zalega v persi in v glavo^ 
da mi sapo zapira. Že dva — tri dni sem za<- 
pert; pa ne vem, kaj bi počel^ da bi spel skoz 
mé prederlo.^"^ Obilno sprehajanje in gibanje pod 
milim nebom, zmivanje z merzlo vodó in mečivna 
hrana: kislo mleko, kubano sadje, merzla voda, na 
tesče pila i. t. d. so povsod znane zdravila, fta 
še golovise .zdravilo, ki so ga že mnoge skusiýe 
polerdile , je lole : Kedar se spravljaš na v%Ďer 
v postelj, snej dve ali tri pra)(^sočne fige (smokve)^ 

'* : ' ■ 



-^ I 




68 



popij glažek merzle vode in — ne bo te goljafalo — 
na jutro bo tvoja odsebnica práv lahka, obilná^ 
in 7i d r a v a brez vsake bolečine. 

Zdravila %oper hifrico, Hitrica ali driska 
napadá otroke in odrasčene, posebno tedaj, kedar 
se premrazijo, kaj nevgodnega zavžijejo aH se 
drugači v življavi pregresijo. Včasi se pa tiidi pri- 
meri brez vsakega posebnega vzroka. Znano je, 
da se po hitríci inarsiktera bolezen spravi iz na* '- 
šega trupla; zato je nikar ne uatavljaj koj obnam. 
Kedar pa le ne odleže, glejp da jo ustavia po 
žiežastih pijačah in drugih pritnernib rečéh. Skerbi 
za gorkejse obúvalo in toplejse oblačila, pij po- 
greto jedrično mleko (Mandelmilcb) in žlezaste 
juhe iz laskega (Reis), ječmenovega alí ovsenega 
páena, pokladaj si tople pertíče in opeke (cigle) 
na trebuh in vse opustí, fcai: bi ti jo spet napeljati 
vtegnilo. Posebno se priporoča zoper hitrico čaj 
(lé) iz mete, melise in kamile brez sladkora 
(cukra) ; zraven pa ostani , ôe tí je le mogo6e, 
Y go^i posteijí. 

^ Čema redkev dobro %drav4io. čema red«- 
kev je kaj basnjivo zdravilo zoper serčni kerč, 
zoper terganje po uáesih in po drugih telesníb 
ttdih in zoper skernino. Nasterži (naribaj) si'éerne 
redkve v dober jesib, zavij ožeto v tanko perténo 
cunjico in položi jo na bolni nd (pri terganjn 
v glavi pa za ubó). Prepričal se bos, da ti bo 






119 



\ 



Zdravilo zoper ozehljino. Kedar ozebeš na 
rokah alí na nogah, kopijí ozebljeni ud večkrat 
na dan po 3—4 minule y merzli voáf^ y kterí 
se sneg ali led topí. Še gotoyiáe zdravilo pa je 
led, če ga obezujes na bolni ud. ^Domačí zdray- 
nik^ priporoča tole zdravilo, ki ozdrayi, kakor 
pravijo ozebijíno y 24 urah : „Cern zriban krab, 
jesih in galonova stúpa se takó dolgo kuhajo, da 
iž njih kasa postane, ktera se na plátno (pertnino) 
debelo namaže in, koIik(n* terpiš, yroča na ozebijíno 
pokladá. Kedár se okladek obladí, vzemi spet 
drugega yročega in tako delaj neprenehoma kakib 
8^ alí clo 1 6 ur« Po odpravljenih okladkíh se pa 
yárí premrazenja.^ — Pri odpertih ozebljinah pa 
je naj boijse zdravilo prekajena slanina (speb), 
kí jo \^ drobnih platíčih na bolni del obezujes. 

zdravila zoper^ opekljmo. če se opečeá, 
vzemi pavole in j o položí na opečeno mesto ; 
naglo zdravilo y opeklini je tudi gosta žajfnica^ 
y kterí cunjo namočíš in jo črez bolni ud pokladáš* 
Dalje se priporoča zoper opekijino tudi naríban 
sirov krompir in v vodí raztopljen galm. Kedar 
pa opekijína na globoko seže in se gnojiti začne, 
pokladaj na-njo v olju namočené ali z lojem na- 
kapane cunje in črez cunje se merzle okladke. 
Vendar v vseh hujsíh boleznib po|fličí umnega 
zdravníka. 












w 



Gospodarske drobtíne.. 



Nqf boljsi poinočelczopér gosenice in drng 
mertes po sadnem dretyu. Kako skodijive so go- 
senice sadnenui drevju, je znano vsakemu gospo- 
darju. Zato naj si pa tudi na vso moč prizadeva, 
da za čaša pokončá ta skodljivi merčes , preden 
se po vseh vejah ne razleze. Velík nemarnež 
bi bil in sam svoj sovražnik, kí bi tega perve 
spomladne dni storiti opusti). Poroanjkanje vsakega 
sadnega pečka in zgaba velikega dobička bi bilo 
ňjegovo placilo. Da bo pa vse to srečno opravil, 
naj si vzame že po zimi Ijube tíčke v najem. 
Vidim kakó me debelo pogleduješ, pa — verjemi 
mi — to ni nobena žaltava, to je pravá resnica, 
kar sem ti rekel Stori pa takóle : Kak«r sam 
ves, najdejo tički po zimi le malo ži veža, da se 
poživijo. Vsi stradani ferkajo od kozolea (stoga) 
do kozoIca, od pota do potii, da bi našli kako 
zornice. Verzi jim vsako jutro perisče žitnega 
zmesú ali kak neomlačen snopíč bornisega žita 
na svoj vert in vidil bos, kakó se bodo zbírali 
okoli pogernjene mize na snegu. Čedalje vec jih 
bo prihajalo zobat in kmalo jih bo vse mergolelo 
po drevju na tvojem verlu. Drobné zernica, ki 
jim jih veržeš však dan ali vsaj večkral v nedelji, 
tí bodo ptičíce stokrát povernile s tim, da tí bodo 
pokončale na tavženle in tavžente škodljivega mer- 
česa, ki bi ti bil na spomlad vse líslje in s cvetjem 



tadi sa4]a pokončaL Stori to iz iniloserčnasti do 
Qbogih tičkov in zavoljo lastnega dobieka in gotovo 
bo^ vesel na jeseň. 

Kaj stc^itt^ da kúre tudi po^ zkni nesó9 
Znano je vsaki gospodinji, da kúre ali kokosi 
prenehajo nesU, kakor hitro pritisnejo jeaenski mra- 
zovL Po tem lakem je pomanjkanje potrebne 
toplote pervi vzrok, da kuretina ne nese po zimi. 
Ako hočes od svojih kokosi, rac i. t d. tudi po 
zimi kaj okroglega dobití, skerbí jim za toplejsí 
kurnjak in ne dajaj jim celo zimo po sol^go jajskati. 
Kumjak jim pa takole presteiji: Mešca- ' no vembra 
(listopada) natrosi v kurnjak za poldragí čr^^H^ 
visoko konjskega gnojá in na gnoj nekfý.slame. 
Kak crevelj ,pad gnojem jim pa na(»*avi 6 pavcov 
siroke desčice (diljice) za sejo. Takó si jim p9-* 
skerbel za potrebne gorkoto in kúre bodo, če jim 
iie zmanjkuje primernega živeža, 4^sle skozi celo 
zimo in tudi veliko prej ploditi začele. V živež 
jim dajaj posebno kuhane in zmečkane krompirjeve 
ostanke^ kterin>^prímeáa's tudi kake obloje in otrobi. ^. 
Veckrat prikani tej kermi kislega mleka ali prime- 
saj zmletib (stolčenih) jajčnih lusčin , vcasi tudi 
kaj malega gasenega apna. Kmalo tí bodo pover- 
niie kúre z obilním kupom jajc, ki se vsako zimo 
tako drago prodajajo. ^ 

Kropiva koristnOi^fa íjudí in íivino. Kro- 
pí va, kí jo kôlne pri naa^se kmet in.gospod, je 
kaj korístna za Ijudí in živlojO. V narbornisí zemBL 



Í2 



brez vsie človeske skerbi in prizadeve ižrasle kro- 
piva 6—7 crevljev yísoka in daje ôloveku, ki jo 
more kakor konoplje obdelati , tako imenovano 
kropivno plátno (Nesseltuch) ^ ki se drago 
prodaja. Dozori v dvugi polovici mešca avgusta. 
Kedar začnó njene peresa suhleti in deblica rnja- 
yeti, poženji jo in razprostri po trati, da se v dveh 
— Ireh dneh posusí. Ko jej perje osmukas, jo po- 
veži v snopiče in jih položí za kakih 6—7 dni 
y potočno yodo ali y kak ribnjak, da se ygodijo« 
Dajje pa stori ž njimi kakor s konopljami. — 
Kropiva je pa tudi se za ávuge domáce potrebe. 

Ako yeržeš ycasi zrelega kropfynega 
semena syojim pútam., ti bodo nesie tudi po 
z i mi; tudi kubano kropivno perje jkn je zlo zlo 
koristno in dobro. 

Kropiva je pa tudi zlo redivua in zdravá piča 
za govedino. Krave ti bodo obilno molzle in vôli 
se kaj veselo redili. 

Gnoj pervi pogoj srecnega kmetijstva. Brez 
gnoja gre vse poíje pod nič ; le osat in plevel 
boš žel , 6e ne boš skerbel za gnoj. Zato bodi 
vedno tvoja perva skerb , da z gnojem varčno 
ravnaš in z vsem skerbno obračaš, kar bi vlegnilo 
njivo posiliti. Ne daj svoji živini, ďa bi po ob- 
činskih spasnikih gnoj trosila, zraven pa se strá- 
dala; skerbno spravljaj na kupé vse, kar najdes 
po potih blata ali raztresenega gnoja, zraven pa 
pobiraj tudi druge rečí, kí jih moreS za gnoj po- 



n 



rabttL Poslušaj, kiko ravmjo z gnojem Kitajei 
in posnemaj jih v njih skerbi za gnoj. Lani bo 
povedalo j^Novice* o Kítajcih tole: Ker Kitájei 
malo ali ceWnič živine ne redé, toraj jím živin-* 
skega gnoja manjka; poija pa tudi zastran prei- 
velikega stevila prebivavcov v prahi pasčati ne mo-*- 
rejo. Tedaj vse prídno nobirajo in spravljajo, kar 
jím živinskí gnoj le koliekaj nadomesUti more, ka* 
kor: lase, pepel, kosti, rogove, saje, posebno pa 
berke in lase, ki si jih dajejo vsaki dan briti in 
stričí; tadi lusčíne orehove, smetí, cestne blato in 
veliko druzib reči v globoke jame kidajo , da se 
spersteníjo. Ob primorju zbirajo ríbje ostanjke in 
morské rastline, v mesnicah poberajo ražne žívinske 
odpadke, kosti, dlako, perje; kostí meljejo in ž njih 
moko njive gnojé. Na bolj samotnih nlíčah se 
nahajajo iz slame, zemlje in zidovja napravljene 
stranisča (skreti), da se le nič gnoja ne pogobí. 

Na poiju so povsod v zemijt veliké prazne 
posede , v kterih si Kitajei mnogoverstno godljo 
za gnoj pripravljajo. Plevel , slamo in vsako 
saro skerbno naberajo in sožigajo, da si pepela 
napravijo, kterega na svoje poIja trosijo, da jim 
boije rodí; pa tudi gnojnico si napravljajo, v kteri 
seme namakovajo, preden ga sejejo ali pa sade, ali 
pa ž njo rastline in sadike zalivajo. 

Poglavitni gnoj jim je pa le človečjek, kterega 
Kitajei povsod skerbno naberajo in poberajo; vsaka. 
hisa, vsaka ulica, vsaka steza ima v «emljo pQStii¥«* 



74 



Ijene posode, kjer se človei^k naberá. Večídd 
BO zidane in polcríte , da gnoj iz njih ne more 
puhteti. če pa iz njih se tako močno smerdí, 
kítajski nos vse lahko prenese; bogi^tin ali revež, 
imeniten ali ne, je tegá smradu vesel, ker njegovo 
koríst spozná. ^^Kjer je dovolj smradu, je tudi dovelj 
kraba^ — pravi Kitajec. V dolge in okome col- 
nice , kteri se po uličnih vodotekib križem pre-? 
peljnjejo , se omenjeni gnoj poberá in na polje 
spravlja. Ysaki kmet, ki zjutraj svoje pridelke na 
terg nese, prinese zvečer po dve Jkiblí omenjenega 
gnoja s terga nazaj, s kterím njivi námestí, kar so 
ji pridelki povzelí. 

Na Kitajskem se gnoja kar nič ne pogubí in ne 
pokvari; prerajtano imajo, da je blato od 5 Ijadí 
okoli 1 20 11. vredno. Mešajo ga Kitajci z mnogo-* 
verstnimí živalskimi in rastlínskimi reemí, suáé 
ga in v prah tolčejo, ki ge okoli rastlín potresujejo. 
Kitajec ne gnojí nikdar poija, ampak le rastlinám 
gnojí, in vselej seme v redki gnojnici namočí, pre-^ 
den ga seje. 

Ža človečjekom pa číslajo tudí živínski gnoj, 
posebno pa svinjski. V čusana ga mesajo z neko 
ilovnato zemjjo, naprav Ijajo iž njega majhne hleb- 
čiče , krajcatjem podobne , jih susé in ž njimi 
po ceii dežeii kupčojejo. Napravljajo si Indi iz 
laporja ín iiovce, apna in pepela itd. mnogoversten 
gnoj. Kitajci sé níso nikoii kemije nčilí, pa vendar 
nam kažejo, dá so pravi mojstri v tem, kar se pravi, 



^ 



75 



z gnojem umno gospodariti. Vsi naši grajjaki pa 
kmetje naj grejo v sólo k njim! 

„Woch, d. p. oec. G*" 

'YMaía^ kedar konja komat odergne, Kedar 
koiíja komat odergne alí raní, pravijo gospodarske 
novice, naj se mebke cunje, v svinski žolc 
namočené, večkrat na dan na ráno pokladajo. Ko-* 
Ijkor starejái je žoIč, toliko boljši je za mažo. Saj 
si ga hmet lahko priskerbí, kedar koije preéíče. 

Kakó mesó suHti ali prekajati. Kedar sašiá 
mesó, ti je treba pažiti, da ne postane presuho in 
prepusto. Na Badenskem ravnajo ž njim , kakor 
priporočajo ,,Noyice^ tudí našim gospodinjam 
takóle: ,,Mesó se ne sudí zatót da bi se gnjilobe 
in smrädijiTostí obvaroralo, ampak zato, da dobí 
po prekajenju dobter okús in slaj. Zlo prekajeno 
meso ne bo sicer nikdar gnjiio, ali ker je presuho, 
je pusto in ni dobrega okusa. Če se meso za pre- 
kajenje v dimník obesa, kakor se navadno ravná, 
mora tedaj gospodar veliko skerb imeti, da mesa 
ne preš u ši, ampak da ostane mebko, rahlo in 
dobrega in prijetnega okusa.. To se pa veliko lože 
doseže, ako se meso povalja ali zavije v kako 
rahlo reč, ktera meso varuje nepríjetnega zaka<* 
jenja , pa tudi socnost v njem ohrani. Za tako 
prekajenje mesa so pa rež en i otrbbí najbolje, 
ker otľobi maáčobo naše vleč^, od druge stráni 
po tudi meso hlade. .? 

Kdo bo po lem ravnal, sm^i^mu porok, da bo 



dobro opravil. Takó-Ie se dela : Meso, ktero se boče 
presusiti ali prekaditi djatí* se še to plo od za** 
klanega živinčeta vzame, berž v slani zmesi po- 
valja, ktera se sapravi iz 1 dela v prah stolčenega 
solitarja in 32 delo v kuhinske solí, potem pa 
s toliko otrobmí potrese, kolikor se jíb mesa 
deržati more; na to se meso ali naravnost v dimnik 
obesi ali pa poprej se v mebek papir zavije. Tako 
na to vižo prekajeno mesó je ravno tako, kakor 
močno posuseno lososovo (Lachs), je práv prijetnega 
okusa, in se da vec let brez škode hraníti. 

\ Kukó 8 cepici ravnati. Mnogokrat toži kak 
vertnar — razglasajo ,,Novice^ — da je prejel ce- 
piče suhe in vele. Komur se kaj lakega prímerí, 
naj petloži cepiče v vodo, pa tako, da v posodí voda 
cez in Č0Z čez cepiče stoji, in tako naj ležijo 24 ur. 
íje je mogoče^ naj se posoda s cepici postavi na 
sooce^ ali naj se saj pošta vijo na kaksen toplejsi kraj. 
čez 24 ur naj se potem cepici vteknejo v zemljo 
v kako senco. Ali so cepici res suhi ali ne, se bo 
pokazalo v pervih dneh. Ce se pa po 48 nrah 
se frísni vídijo, le cepi ž njimi brez vse skerbf* 
S cepici pa, ko si jih z vode vzel, naravnost 
cepiti ni varno, ker koj .lakrat se se ne dá spoznali, 
ali so živi ali ne. Cepičev nikoli ne spravijaj v kak 
hrám, pa tudi v pesek jih ne vtĺkaj. Najboije se 
obratiijo v senci pod prostim nebom, če se v kako 
mastno zemljo ali ilovico vlaknejo; al treba je, 
perst ali ilovico dobro potlačili okoli v zemljo 



77 



vtaknjenih koncov. S lako spravljenimi cepiči sem 
s cepíl se drugo leto in dobro so se príjeli. Stará 
. je navada, da vertnarji najrají cepijo, kedar mešec 
dorasča, ker takrat ronzga kviško kipí in tudi meni 
se je zdelo, kakor da bi v tem času lub se bolje 
ločíl za cepljenje. 

\fĹako bofjšo opeko ali cegel napravljati. 
Mnoge. skusnje so poterdile, da je opeká ali cegel 
veiiko boljsa in terdnísa, ako primesas ilovci pre- 
mogovega pepela ali pepela kamnitega oglja. Tako 
igana opeká je velíko teréa in veiiko bolj terpeina. 



Družbin oglasnik. 



I. Odbor dražbe sv. Nohora. 

Odborniki družbe sv. Mobora so sledeČi gospodje : 

1. Andrej Einšpieler, c. k« katebet yiŠe reálke in 
dnhovQÍ svetovavoc, kot vodja invarh družb. pre- 
moženja. 

2. Dr. Valentín Milller, korar in viši ogleda Ijud- 
skib Šol na Koroškem, kot Škofijsk pregledo- 
v a vec družbinib spisov. 

3. P. Kar I Hobida^ c. k, gimn. učitelj, kot oskerb- 
nikinpregledo.vavec družbinib računov. 

4. Anton Janežič, c. k. učitelj víše reálke^ kot 
t aj nik in vrednik družbinib spisov. 

Ô. KarlDiirnwi^t, bogosl. Spirituál \ kot razpoŠi- 

6. LambertFerčnik^ mestnl kaplán ( Ijavci družb. 

7. GregorSommer^c. k. norm. uČenik ) bukev itd. 

2. Imenik dosmertoih dražnikov. 

Do 1. sveČana t. 1. so stopili v družbo s v, Mobora kot 
dosmertniudje sledeči Častiti gospodje : 
1. TravenSČak Pavl, žnpnik v Le- 

skovcu na HrovaŠkem in je plačal v 

matico I5gld. — kr. 

2., Ein špieler Andrej, c. k. katebet 

vižo reálke v Celovcu in je plačal v i 

matico . . , 15 „ — ^ 

3, Badičnik Boštjan, fajmoSter ^ 

BilioTSU io je plačal y matico ... 15 „ — „ 



79 

4. Trafenik Pranc, kaplán v Št» 

Paulu in je plaČal v matico . . ♦ 16 gld, — kr. 

5. Brence Janez, dahoven y Podkraju 

in je plaČal v matico 15 „ — „ 

6. SuhaČ Anton, kaplán v Smartnu in 

je plaČal v matico 15 ^ — „ 

7. Sterbenc Juri, právnik naDunaju 
in je plaČal dne y, 60 v matico polo- 

viČni znesek 7 „ 60 ,, 

8. Jaklin Anton, župnik pri sv. Lo- 

; rencu in je plaČal v matico . . • 16 „ — „ ' 

9. Stranjšak Anton, kaplán pri sv. 
Lorencu in je plačal dno '/, 60 v ma- 
tico poloviční znesek 7 ,, 50 „ 

10. BartolJernej, kaplán na Dobrovi 

in je plaČal v matico 16 „ — „ 

11. PoliČ Karí, kaplán v Juniku in je 

phičal v matico 15 ^ r-^ ,, 

12. LeŠnik Janez, íajmošter v St. 
Marksu in je plačal dne y^ 60 v matico 

poloviční znesek ....... 7 „ 60 ^ 

13* Dr. Muršec Jcžeŕ, profesor v '". 

Gradcu inje plačal vmatfco • . .16 » '•- „ 
14. Ozmec Janez, kaplán pri sv. An- 

draŠu in je plaČal dne '/, 60 v matico 

poloviční znesek . 7 ,, 60 „ 

16. ŠketJožef, kaplán v Št. Mihelu in 

je plačal dne 'y, 60 v matico poloviční 

znesek 7 ^ 60 ^ 

16. Sajovec Janez, kaplán pri sv. 

Krížu in je plačal dne ' % 60 v matico 

poloviční znesek . , 7 „ 60 „ 

17; Dr. Vojska Andrej, c. k. sodo. 

svetovavec na Ogerskem iu j6 plačiU 

v matico ^^ ' tt *^ tt 



r 



80 

Bokve , ki nm gredó , pa jo vol 
domorodec práv pridnamu slov. uce 
Koroäkem ali na ätajajskem ali poi 
na Kr«nJ9kcm, 

18. Ne imenovan Ceh na Ogt 
in je plaČal v matico . . ■ . 

Bukve tudi prepušča, kakor čaal 
Vojska, práv pridnemu učenou. 

19. äimooič Jozef, íajmoBter 
diSčn in je plačal t matice . 

20. Simonič Janez, kaplán 
Miklavžu iu je plačal v matico 

21. ČopeFranc, korar v Jarei 
je plaČal v matico . 

22. Verlie Franc^kaplan v J 
in je plaSal v matico 

23. Tr-ampuS Ivan.kaplau v J 
in je p]ačal dne "/,60 v matíc 
vični znesek 

Vsega v 
Liatina b podobe sv. M 
ŕastitim g, g. doamertnim druÍDiko: 
večerniu", tÍBtíin gospodom pa, kí 8 
ledsj, hedar dopolníjo svoje polovíf 
imeník vaeh družnikov, no 
ampak tndi 1 o t n í b , bo prinesel „ 
Mohora" z družbinimi računi vied. 

3. Drožbioi podpt 

Bfl^eun BTojega letnega alí d 
flo duorali t drnžbino matico ^ast. | 

1. TraveníČAk PavI, žapnik 
skovca 

2. Badidnik Boitjan, íajmoi 
Beldona 







"i _ 



Ji~=E 






be returned to 
re the last dáte 

by retaining it 

time. 

nptly. 






9 






I 

t-- 




80 



Bukve , ki mu gr^áó , pa je volil éast. 
domorodec práv pridnemu slov. učenca na 
Eoroškem ali na Stajarskem ali poslednjič 
na Kranjskcm, 

18. Ne imenovan Čeh na Ogerskom 

in je plaČal v matíco 16 gld. —J 

Bukve tudi prepusča, kakor čast. g, Dr. 
Vojska, práv pridnemu ucencu. 

19. Šimon i č Jozef, fajmoSter v Ser- 
dišČu in je plačal y matico . . ... 16 „ — 

20. Simonič Janez, kaplán pri s v. 
Miklavžu in je plačal v matice . . 16 „ — ] 

21. Cepe Franc, korar v Jareniní in 
je plačal v matico ...... 16 ,, 

22r VerliČ Franc ^^ kaplán v Jarenini 

in je plačal v matico ..*■.. 16 „ 

23. Tr*ampuSIyan, kaplán v Jarenini 
in je plačal dne •% 60 v matico polo- 
viční znesek _ 7 „ 60 ^ 

Vsega vknp . 292 gld. 60 k 

Listina s podobo sv. Mohora se bo poslal 
ŕastitim g. g. dosmertnim drnžnikom z 2. zvezkom „slo^ 
večernic*' , tistim gospodom pa, ki so plačali 7 gld. 50 kŕ 
tedaj, hedar dopolnijo svoje polovičné plačilo. ~ Popolr 
imenik vseh druSnikov, ne samo dosmertni 
ampak tadi letnib, bo prinesel „koledarček dmžhe si 
Mohora^ z družbinimi računi vred. 

3. Drnžbini podporDiki. 

Bazan svojega letnega ali dosroertnega plačil 
90 darovali v drožbino matico čast. g. g. : 

1. TravenSČak Pavl, župnik v Le- 

skovcu . • 26 gld. — kr 

2. RadiČnik BoŠtjan, íajmoSter v 

Belčovaa . . , 6 „ — - 






81. 

3. Earba Ivan, kaplán V dt. Jniju « 4g1d.20kr. 

4. O z wal d Anton, kaplán v LibeliČah 1 „ 30 „ • 

5. Petan Franc, kaplán v Št. Míheln . 2 ,, — „ 

6. Orešuik Jozef, ŕajmošter v Me- 
hovem .....••*•• 2 

7. Durí a va Jozef, kaplán v Deskli . ^ , n 

8. Golj a Jozef, kaplau v Devini , . 2 

9. Okom Fid, lokalist v Lokavcu • • 2 
"I 10. PuŠl Anton, Šolski vodja v Belaku • 1 

46 gld. 50 kr. 

Kakor je viditi iz priČujoČih razkazov, seje družbina 
. matica poronožila za 339 gld. avstr, veljave. Za 320 gld. 
I tega dnarja bo se kupile š ti r i deržavne obligacije (vsaka 
j t po 100 gld. s 5 odstotki), 19 gld. se pa Še hiani za dalje 
nakupovanje deržavnib óbligacij. 

^ 4* Povabilo. 

jí Podpísan družbin odbor vábi vse Slovence, da bi y 

A prav obilnem številu stopili v družbo s v. Mohora, ki 
^ stojí pod posebnim varstvom milostljivega knezoškofa Ker-. 

3^ Škega in izdaja vsako leto: 
a) dvoje „slovenskí b veČernic" namenjenih za 
.| priproste, kmečke Ijudí, ki bodo obsegale mične povesti, 
Čedne pesmice, zanimive obraze iz življenja raznib náro- 
dov, mnogotere poduke o natoroznanskih resnicah in 
druge rečí zapoduk in kratek Čas mladim in starim; 

b) majbon družbin „koledarČek'S ki bo zápopadal, 
razun navadne pratike in drugega poduČnega in kratko- 

]í Časnega berila, imenik Častititi družnikov in vse družbine 
; raČune in druge naznanila; in 

c) kolikor bodo pripuščale dnarne moci, še kake 
r, druge bukve^ priprostemu kmetu v poduČenje ali Častiti 

dabovi^čini v djansko rabo. EazpoŠiljale se bodo bnkve 
j trikrát v leta po tistem potu, po kterem jib však družnik 

i Slov. reSenúce. I. sr. ^ 



'■■ ■■ » 



é2 



dobivati želi. Vsi spisi , ki jíh misii družba na svitlo 
dati, morajo pa v Čisti, labko umevni slovenSčIni zlo- 
žení in po kakem visokoČastitem Škoíijstvu poterjeni biti. 

Da si pa družba loŽe pridobí dobrih in njeni na- 
meri prim^nih bukev in spisov, bo plaČevala gg. pisav- 
com izvirne sostavke po 9 gld. za tiskano polo v 
majfani obliki (kakor jo káže priČujoČa knjígH), poslo- 
venjene pa po 6 gld.; Če se bodo pa tiskali na velikí 
osmerki, jim bo dajala za polo po 3 gld. več. 

.V družbo SV. Mohora moľe stopiti vsakdo brez raz- 
loČka stanú in starosti. DruŽníki so pa: a) letni in 
b) dosmertni. 

a) Letni dnižnik postane však, kdor plaČuje vsako 
leto po e nem goldinarju v dražbino dnarnico; kakor 
bitro pa za kako leto ne odrajta doloČenega plaČila, neha 
spet družnik bi ti za nekaj čaša ali za vselej, kakor je 
njegova volja. 

b) Med dosmertne družnike ali vtemeljiielje 
družbe sv. Mobora se pa zapíše však, kdor plaČa v 
dmžbino matico v kovanem dnarju ali v bankovcíh pet- 
najst goldinarjev na enkrat ali po 7 gld. 50 kr. vsaj 
dvakrát v teku enega leta; kdor bi pa svojega polo- 
viČnega plaČíla v družbino matico pred pretekom vsta- 
novljenega obroka ne dopolnil, zgubí pravice do.njega. 
S tím plaČilom si pridobíjo dosmertni družniki pravico 
do družblnih bukev za vse žive dni, Šolske in fáme buk- 

■ varnice pa za yse čase svojega obstanka. Ime vsakega 
dosmertnega druŽnika se vpíše v matiČni zápisník in se 
mn pošije v Častno zn'amnje, da se Štejo med vtemelji- 
telje družbe sv. Mobora, listina s podobo sv. Mobrora, 
ki jo podpiŠeta razun vodja in tajnika vsaj Še dva druga 
odborníka. 

Matica je základná glavnica ali základni kapitál , 
ki se ga níkdo ne sme dotakniti ; le obresti iz matiČnega 
denarja in letnina letnih družnikov se smejo obračati v 



83 



natiskovanje ďrožbinih bnkev in za dnige diužbine po- 
trebe. NaraŠčala bo pa matica: 

a) po vplaéilih dosmertnih družnikov; 

b) po dobro voljnih darilih ; 

c) po darilih tistih gg. pisavcov, ki draŽbi sfoje 
spise brez plačila prepuščajo in 

d) po tistih denarjih, ki jih bo vsako leto vergla 
knpČijska razprodaja družbinih bukev. 

Ako bi se družba sv. Mohora iz kakega posebnega 
uzroka kedaj razvezala, ima však Živi dosmertni drnŽ- 
nik pravicn do vloženega plaČila; kaj se pa imá z osta- 
lim drnžbioim premoženjem zgoditi, bo razsodil z viso- 
kim družbínim varhom družbin odbor. 

Však éastiti ud naj naznani , po kteri poli želi pre- 
jemati družbine bnkve (ali po poSti ali po sledeČih knji- 
garjih : po Leonu v Celovca, Lerberjn v Ljnbljani, 
Soharju v Gorici, Ferstelnn y Gradcn, L ej r er j u 
v Marbargn, Geigerju v Celju, Weicingerju v 
Radgoni, Zavadckimn v slov. Gradcn, Vepnstekn 
v Novem mestn, S ch i m pf n v Terstn, Blaznikn v 
Postojni, Dirnbôckn na Dunaja in po Županu v 
Zagrebu ali po kaki drugi príložnosti, Denarji se po- 
Siljajo v frankiranih listih pod naslovom: Družbi s v. 
Mohora v Celovcu (Klagenfnrt). 

V Celovcu 1. februaxju 1860. 



I » 



/•/ / 



( 



'I J 

• * > - 



V » 



^ » 



\. " 



6* 



KAZHLO. 



f Strán 

ly, ZgubljoBÍ, pa ^pet nigdeni sin 'l^ 

^ Fesem za domáce émamice '^ 

^ Voznik iu zadoji konj , 1^ 

~4v Mesar Janez Kerstnik Jezoit) Goricau . . . . ")$, 

^, Mati in vnuk • « ^ 

1B^ Pobožná pastarica • * ^ 

^. Sv. Francisek in tici ,.,..•. "^31^ 

8* Prilike . . . "^ 

*^» Miklavzey 'večer • • . . • . • . ^ 

10« Delavno živ\jenje kersanske deyice . . . .43 

11. Hvaležnost in nehvaležnost . . . . . .47 

12. Zofijna cerkev y Carígradu . . , . , .50 

13. Ziralsko življenje pa jnžnoroskih stepah . . ,52 

14. Poltená zdravica vsim Slovencom ... .60 

15. Drobné tičice naše dobrotnice « • • • . 62 

16. Kar bodi za domáce potrebe • » . . • 67 



y. 

i 

í 






í 




This book should be returned to 
the Library on or before the last dáte 
stamped below. 

A fíne is incurred by retaining it 
beyond the specifíed time. 

Please return promptly.